Po volitvah so si oddahnili tako Slovenci kot Francozi. In tu in tam je zmagal centrizem. V Franciji po presenetljivem prvem krogu, v katerem je politični center implodiral. Težišče se je premaknilo na levo in desno, kjer sta Le Penova in Mélenchon dobila vsak približno četrtino glasov. Toliko jih je prejel tudi Macron v sredini, toda tradicionalne centristične stranke so dobesedno poniknile. To praznino je v drugem krogu pomagala zapolniti levica, ki je volila za Macrona, čeprav je bil lepenovski program vsebinsko bliže njenemu kot macronovski. Tako programsko kot glede na politiko v prvem predsedniškem mandatu je Macron bolj »skrajna desnica« kot Le Penova, toda to diskvalifikacijsko oznako so mediji vztrajno lepili nanjo.
Na Slovenskem politični center ni bil nikdar ogrožen. Trdo nam vlada že vsa ta leta. Enkrat pade na nas senca njegovega desnega in drugič levega krila, tako letimo vedno globlje v mrak. Na teh volitvah je bil uspeh SDS triumf volje, zmagoslavje GS pa uspeh političnega marketinga, ki je iz nič naredil vse, kar naj bi si želeli. Vse skupaj razodeva silno moč političnega stroja, katerega ključni element so mediji. Politični centrizem je vladavina političnega stroja, ki ga volitve čedalje bolj samo še obnavljajo. Ljudstvo sicer voli, a da svojega glasu »ne bi vrglo v prazno«, izbere predstavnike vladajočega političnega razreda. Četrtina volilcev, ki so šli volit, nima nobenega predstavnika v parlamentu, dobra četrtina volilnih upravičencev pa sploh ni volila. Poleg tega mnogi volilci v tujini volilnega gradiva niso prejeli pravočasno.
Janša je na večer po volitvah napovedal, da bo državotvorna opozicija. Njegov tip destruktivizma bo stopil v ozadje. Toda kaj lahko pričakujemo od Golobove vlade? Nad tistim, kar je bilo najbolj škandalozno pod Janševo vladavino, kar je bilo v resnici njen temelj, smo se najmanj razburjali. Mislim na uslužnost nadnacionalnim centrom moči, globalističnim avtokratom. Hoteli smo je imeti še več: več »Evrope«, »Zahoda«, »evropskih vrednot«, Nata. Dvomim, da bo zdaj drugače. Golobizem je globalizem.
Globalizem je najhujša grožnja. V preteklih dveh letih nas je najbolj neposredno stiskal za vrat s covidnim režimom. »Proticovidni ukrepi« so nam pod plaščem strokovnosti kratili državljanske pravice in svoboščine, kršili ustavni red, uničevali šolstvo, potapljali zdravstvo, škodovali gospodarstvu, maltretirali vse generacije in cefrali družbo. Njihov medicinsko-farmakološki paket ni ustavil epidemije, s stranskimi učinki je ogrožal naše zdravje, zaradi prepovedi zgodnjega zdravljenja pa so mnogi po nepotrebnem umrli. V parlamentu in vladi ni bilo nikogar, ki bi se postavil v obrambo naših življenjskih interesov. Bo zdaj drugače? Volilni program GS obljublja, da bo prihodnje »zdravstvene krize« reševal »z upoštevanjem strokovnih dognanj« in »potreb skupnosti«.
»Potrebe skupnosti« so bile argument za prisilno in obvezno cepljenje. »Stroka« pa bo zdaj, kot kaže, diktat Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Ta je čvrsto v krempljih farmacevtskih in drugih velekapitalskih privatnih interesov in se vzpostavlja kot svetovna vlada. Njene definicije zdravja in zdravstvenih kriz ter zapovedani ukrepi bodo zakon, ki ga bodo morale izvajati vse države članice razen tistih, ki bodo proti temu glasovale. Nas bo slovenska vlada pred tem obvarovala ali se bo odpovedala še preostankom suverenosti? Suverenost je pojem, ki ga ne najdem v golobistični »svobodi«.
Globalistični pritiski se stopnjujejo. EU v koordinaciji s SZO uvaja digitalno prepustnico/potrdilo o cepljenju, ki utemeljuje diskriminacijo na podlagi zdravstvenega stanja in družbeno segregacijo. Ukinja tudi nürnberški kodeks, ki nas je ščitil pred medicinskimi posegi proti naši volji, pred zlorabami medicine, kakršne so se razcvetele pod nacizmom. GS se je zavezalo »temeljnim vrednotam EU« in podpori »močni ter enotni Evropski uniji«. Ukinja tudi Nürenberški kodeks, ki nas je ščitil pred medicinskimi posegi proti naši volji, pred zlorabami medicine, kakršne so se razcvetele pod nacizmom. Logični sklep je, da ukinitev protinacistične zakonodaje odpira pot renacifikaciji Evrope. GS se je zavezalo »temeljnim vrednotam EU« in podpori »močni ter enotni Evropski uniji«. Kaj če bo to konkretno pomenilo zavezanost Evropi, ki se nacificira?
Grožnja nacifikacije Evrope se je povečala z vojno proti Rusiji v Ukrajini. Politika nove vlade do te vojne skoraj ne more biti bolj katastrofalna od sedanje, a kaj bo storila? Bo podpirala razpihovanje vojne in uničevanje Ukrajine? Bomo smeli nacistom v Ukrajini reči nacisti ali jih bodo mediji slavili kot borce za evropske vrednote in svobodo? Bodo naši osvobojeni mediji še naprej širili propagandno enoumje, ki ga oblikujejo zahodne obveščevalne službe? Bo vlada še naprej zapravljala javni denar za nepotrebno orožje za operacije v tujini? Bo izvajala narekovano prestrukturiranje gospodarstva v interesu globalnih elit (z »zeleno ekonomijo«, nekontrolirano digitalizacijo itn.) ali bo naredila kaj za nacionalne interese? Si bo prizadevala za prehransko samooskrbo Slovenije ali se bo podredila kreirani svetovni prehranski krizi? Si bo upala imeti samostojno energetsko politiko ali se bomo po priporočilih evrokratov manj tuširali in raje zračili kot prali perilo? Kako bo odgovorila na prihajajočo transformacijo svetovnega finančnega sistema? Kam se bomo postavili v multipolarnem svetu? Skratka, bo naš politični »reset« del globalističnega »vélikega resetiranja« ali bomo znali preživeti?
