Evropska komisija je za prehrano v Evropski uniji poleg kobilic in hroščev mokarjev odobrila tudi uporabo hišnih čričkov. Črički so odobritev dobili kljub mnenju Evropske agencije za varnost hrane, da je zaradi majhnega števila raziskav o morebitni škodljivosti čričkov za zdravje ljudi treba opraviti dodatne raziskave (zgodovina se več kot očitno ponavlja). Zakaj črički? Žuželke vsebujejo veliko količino beljakovin in bi zato lahko pripomogle k bolj trajnostnemu načinu prehranjevanja ljudi.
Ljudje za normalen razvoj in življenje potrebujemo tudi beljakovinsko hrano. Meso je mnogim pomemben vir vnosa beljakovin v telo. In prav tu nastopi problem. Govedo s prebavljanjem hrane ustvarja metan, ki sodi v skupino toplogrednih plinov. Pomembno prispeva k segrevanju zemeljskega ozračja. Zamenjava govejih beljakovin v prehrani z beljakovinami insektov zato zveni kot privlačna rešitev za grozeče pregrevanje planeta in z njim povezane klimatske spremembe. Bomo z globalno spremembo načina prehranjevanja res lahko rešili planet? Že teoretična verjetnost je zelo majhna.
Govedo, kot že rečeno, proizvaja in v ozračje izloča metan (ta vsebuje ogljik), ki se v ozračju v dobrem desetletju razgradi in pretvori v ogljikov dioksid. Rastline uporabljajo ogljikov dioksid za izdelavo celuloze (ki vsebuje ogljik). Govedo rastline poje in s prebavo celuloze proizvede metan, ki se izloča v ozračje. Krog je tako sklenjen. Govedo je vključeno v biogeno kroženje ogljika na Zemlji – ogljik, v obliki metana, ne le sprošča v ozračje, iz ozračja ogljik tudi odvzema, v obliki celuloze, ki so jo rastline proizvedle v procesu fotosinteze. Mnogi zato menijo, da bi koncentracijo metana v ozračju učinkoviteje znižali z vplivanjem na dejavnosti, pri katerih se metan sprošča v ozračje enosmerno, kar se na primer dogaja pri pridobivanju nafte in zemeljskega plina – lahko bi torej zmanjšali te izpuste metana v ozračje.
Prehranjevalne navade ljudi so tudi kulturno pogojene. Ne gojim sovraštva do insektov, a misel, da bi se prehranjeval z njimi, mi obrača želodec. Izkušnje zadnjih treh let so nas naučile, da radikalno poseganje v kulturne značilnosti družbe ne obrodi sadov. Nasprotno, povzroča samo škodo. Tudi znanost opozarja, da so poskusi spreminjanja družbe z željo po uniformiranem odzivanju družbe nesmiselni. Posamezniki smo edinstveni. Skozi življenje smo svoje možgane opremili z različnimi informacijami, vsak na svoj način. Življenje in dogodke okoli nas zato doživljamo na sebi lasten način. Ideja, da bomo vsi razmišljali enako, je iluzorna in obsojena na neuspeh. Poskus njene realizacije bo povzročil le stres, trpljenje in bolezni. Z veliko gotovostjo lahko napovemo, da bo klavrno končal tudi poskus uvajanja insektov v našo prehrano.
Analize so pokazale, da ima odstotek ljudi na svetu v lasti skoraj 50 odstotkov svetovnega premoženja in da je dobrih 10 odstotkov svetovne populacije lastnikov 85 odstotkov svetovnega premoženja. Nasprotno ima dobra polovica Zemljanov v posesti le odstotek premoženja. Svetovno premoženje je neenakomerno porazdeljeno. Neenakomerna porazdelitev dobrin je krivična. Neenakomerna porazdelitev svetovnega premoženja in z njo povezane krivice se v zadnjih desetletjih stopnjujejo.
Generator nepravične porazdelitve svetovnega bogastva je globalizem. Globalizem deluje v imenu skupnega dobrega, s ciljem zagotavljanja dobrega za posameznike – »globalistično elito«. Zaradi globalizma postajamo revni, da so lahko premožni še premožnejši. Globalizem ima nešteto oblik: vojna, covid, prehrana s črički, globalno segrevanje … Vzorec globalističnega delovanja je vselej enak – začetek s propagando in ustrahovanjem, sledi represija v imenu skupnega dobrega, sodelovanje množice se preko postopnega zavedanja o prevari spremeni v upor, represija popusti, agresor se potuhne. »Vojne«, ki jih netijo globalisti, so zato vselej kratkotrajne. Vznikajo zdaj tu, zdaj tam. Zdaj v eni, zdaj v drugi obliki. Glavno orožje trenutne globalistične »vojne« je digitalizacija.
Naši politiki so na nedavnem davoškem velesejmu globalizma poudarili, da morajo države svoje nacionalne interese podrediti globalnim interesom. Prav ste razumeli. Še bolj revni bomo, da bodo bogati lahko postali bogatejši. Vsaj peščici bo udobno. Pripravljeni smo se zavezati nadaljnjim globalnim navodilom Svetovne zdravstvene organizacije, kljub temu da nas je s povsem nezrelim odzivom na krizo zadnjih treh let potisnila v eksistencialno stisko. Svetovna zdravstvena organizacija nam bo tudi svetovala, kako rešiti problem starajoče se populacije. Nam suverenost res tako malo pomeni, da se nam zanjo ne zdi vredno naštudirati učbenika geriatrije?
Besede doktorja Erika Breclja, da moramo ustvariti zdravstveni sistem, ukrojen po naših merah, so vendarle zazvenele pomirjujoče in optimistično ter prav nič globalistično. Doktor Brecelj se zaveda pomena avtonomije. Spoštovanje avtonomije, tako zaposlenih v zdravstvu kot tudi uporabnikov zdravstvenega sistema, je ključno – za manj razbitih nosov, predvsem pa za zdravstveni sistem, ki bo vsem nam v ponos.
»Kdo zaradi ognja? Kdo zaradi vode? Kdo na sončen dan in kdo ponoči? Kdo cvetočega maja? Kdo v kraljestvu ljubezni in kdo z nečim topim? Kdo počasi usihajoč? Kdo osamljen? In kdo v tem zrcalu? Kdo zaradi pohlepa …« je prepeval Leonard Cohen. Odgovor poznam. Kaj pa vi menite – bosta umiranje in smrt zaradi pohlepa udobna?
