Živim blizu avtoceste, ki pelje na zahod, proti Notranjski in Primorski. Hrup, ki ga povzroča promet, se podnevi nekako skrije za ostale zvoke, ki jih je podnevi precej več kot ponoči. Od avtomobilov, ki vozijo po krajevni cesti in tudi mimo naše hiše, do glasov ljudi, vetra, tudi zvokov, ki ji sami povzročamo med vsakodnevnim življenjem. Zvok avtoceste pride do izraza šele zvečer in ponoči, ko vse ostalo utihne ali pa je drugih zvokov bistveno manj. A če malo pomislimo, je verjetno zvečer in ponoči tudi na avtocesti manj prometa kot podnevi, torej je dnevnega hrupa več, čeprav se ga ne zavedamo in ga delno preglasijo drugi zvoki.
Sicer pa smo ljudje ustvarili veliko naprav, ki povzročajo hrup. Človek se stalnega hrupa, ki je v njegovi okolici, navadi in se ga sčasoma skoraj ne zaveda več. Tako smo navajeni nanj, da se lahko zgodi, da težko zaspimo v krajih, kjer še imajo nočni mir. Znano je, da stalni hrup vpliva na zdravje, tudi če nas ne moti več, ker smo se navadili nanj. Pa ne pretiran hrup, tudi tak, ki bi mu morda te lastnosti ne pripisovali. Zato ni čudno, da govorimo tudi o zvočnem onesnaževanju. Ornitologi so ugotovili, da se ptičji mladiči, ki se izvalijo preblizu avtocest ali drugih s hrupom obremenjenih krajev, ne morejo naučiti pravilno peti, kar jim pozneje povzroča težave pri iskanju gnezditvenega partnerja. Vodni promet povzroča mnogo zvokov, ki motijo vodni živelj. Nekatere moti pri orientaciji, druge pri medsebojni komunikaciji, povzroča tudi bolečine. V nekaterih pisarnah prezračevalne in klimatske naprave tiho šumijo ves dan. Ko vstopimo, tega sploh ne zaznamo. Iz lastne izkušnje pa vam povem, da kadar se taka naprava izključi, šele začutimo, kako se nam odpočijejo ušesa, kar pomeni, da nas tudi stalna prisotnost razmeroma tihih zvokov obremenjuje.
Mir in tišina postajata vrednoti, a šele, ko se zavemo, v kako z zvoki obremenjenem okolju marsikje živimo. Pogosto nas bolj zmotijo glasni motorji adrenalinskih mladcev, a tisto pride in gre, no, včasih se večkrat ponovi. Zagotovo pa se ne vozijo ves dan gor in dol, če drugega ne, ker gorivo tudi stane. Nekatere moti tudi vpitje otrok, ki se igrajo pred blokom ali na bližnjem igrišču. A slej ali prej gredo tudi oni spat. Najbolj problematični so stalno prisotni zvoki ali pa taki, ki le redko pojenjajo, sploh ni nujno, da so vpadljivi in izraziti. Zvočno onesnaževanje na srečo ne vpliva na podnebne spremembe, marsikoga pa pošteno pogreje. A stvar je resna. Marsikje so hitrostne omejitve po cestah tudi zaradi manjšega hrupa pri počasnejši vožnji. Z malo empatije bi se jih tudi zaradi tega lahko dosledneje držali.
