Na izhodišču zbiranja besedil stoji preprosta ideja: imate tekst v slovenskem jeziku, po možnosti v digitalni obliki. Podpisani dogovor vam v pravnem prometu zagotavlja, da bo uporabljen zgolj in samo za učenje jezikovnega modela za slovenščino. Ta model mora biti odprt, dostopen vsem. Besedila torej ne more uporabiti nekdo, ki nauči nov model, tega z nikomer ne deli in vam nazaj prodaja svojo storitev. Ideja je skoraj komunistična: vsi za enega, eden za vse. In hkrati kapitalistična: kdor je pameten, naj uporabi skupni komunistični model, ga prilagodi na inteligenten način in naprej prodaja svojo kapitalistično storitev. Slovenščina je opremljena. Ali res?
romska skupnost
So ukrepi, ki jih je sprejemala vlada, učinkoviti?
