Po zadnjem petku pa so te želje usahnile. Tja bodo šli le še v primeru, da bodo v stiski. In v takšni stiski se lahko znajde tudi Robert Golob. Piše se leto 2027. V Sloveniji divja vojna. Napadla nas je Avstrija pod pretvezo, da je to itak del njihove države, da smo s finto razbili veliko avstro-ogrsko monarhijo in da je prišel čas, ko je treba stare province vrniti očetnjavi. V resnici pa je šlo za nekaj veliko bolj banalnega. Šestega marca 2025 je slovenska falanga osramotila avstrijsko. Avstrijci, ki so bili favoriti številka ena, ki so vso zimo dominirali na vseh mogočih skakalnicah, so tisti četrtek doživeli poraz. Nabila jih je slovenska četverka Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek. Sramota, ki je ni bilo mogoče kar tako požreti. Ko ni uspela pritožba za zeleno mizo zaradi prehitrih smuči, napačnih dresov in čudnega okovja, se je začelo z majhnimi provokacijami. Najprej je Avstrija uvedla carine na naše blago in spremenila režim na mejah. Slovenski državljani so za vstop v Avstrijo potrebovali posebne obrazce A6/3/2025, ki niso bili nič drugega kot zakamuflirani vstopni vizumi. Samo za tranzit čez njihovo ozemlje se po novem plačujejo takse in kmalu so zaprli tudi karavanški predor. In to nekaj dni pred odprtjem druge cevi. Meje so zasedli vojaki in bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo počilo. Počilo je v trenutku, ko Slovenija sosedi ni prepustila nadzora nad Luko Koper in ni ugodila njeni želji, da dobi izhod na morje. Padli smo v vojno kot nezrele hruške z nekaj pokvarjenimi tanki, zarjavelimi havbicami, osemkolesniki brez topov, eskadriljo počasnih letal brez oborožitve in demoraliziranimi vojaki, ki niso vedeli, zakaj se morajo boriti proti sosedom, pri katerih so kupovali cenejši bencin, cenejšo kavo in z užitkom jedli njihove sacher torte. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo okupatorska vojska zasedla ne le Luko Koper, temveč celotno Slovenijo.
sončne elektrarne
Stomilijonski davkoplačevalski bombonček za dobavitelje elektrike
