Pred nedavnim so mojo pozornost v avli, ko sem čakal na sestanek, pritegnili prizori zelene divjine Severne Amerike, ki so žareli z ekrana televizije na steni. Ameriška prostranstva so bila kulisa zgodbe o grizlijih in borovnicah. Grizliji se v poznem poletju prehranjujejo z borovnicami in drugim jagodičjem. Na dan pojedo več kot petnajst kilogramov borovnic, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov (sladkorjev). Ogljikovi hidrati se v grizlijevem telesu presnavljajo v maščobe, ki se kopičijo v podkožnem maščevju. Podkožno maščevje je vir hranil za grizlije v času zimskega spanja (hibernacije). Dobra letina borovnic zato pomeni, da bo več grizlijev preživelo zimo, populacija grizlijev se bo zvečala. Naslednje leto borovnic za številčnejšo populacijo grizlijev ne bo dovolj, podkožnega maščevja bo manj, manj grizlijev bo preživelo zimsko spanje. Drobne slastne borovnice imajo pomemben vpliv na velikost populacije grizlijev. Ali ni narava čudežna?
Narava je kompleksen sistem. Sestavljata jo živi in neživi svet s številnimi spremenljivkami. Znotraj živega in neživega sveta ter med obema potekajo številne interakcije. Mnoge interakcije so že raziskane (na primer vpliv borovnic na velikost populacije grizlijev), mnoge ostajajo neznanka. Zaradi številnih spremenljivk in še številčnejših interakcij med njimi ne moremo napovedati, kako se bodo kompleksni sistemi spreminjali. Spremembe lahko le predvidevamo.
Naravni kompleksi sistemi imajo vgrajene regulacijske mehanizme, ki skrbijo, da se sistemi vzdržujejo sami. Preprost regulacijski mehanizem je povratna zanka: več borovnic, več grizlijev; manj borovnic, manj grizlijev. Regulacijski mehanizmi skrbijo, da so kompleksni sistemi stabilni: narava na Zemlji obstaja že milijone let, prav tako Zemljina atmosfera, človek živi več desetletij ...
Število medvedov v naših gozdovih v zadnjih letih narašča. Se bo trend naraščanja števila medvedov nadaljeval v nedogled? Bodo medvedi postala edina živalska vrsta naših gozdov? Jih moramo odstreliti? Ali bo narava (kompleksni sistem) s svojimi regulacijskimi mehanizmi sama poskrbela, da se bo ponovno vzpostavilo ravnovesje v gozdovih? Nisem biolog. Samo razmišljam.
Ljudje pogosto ogrožamo kompleksne naravne sisteme. Manjše motnje za sistem običajno niso usodne, saj jih regulacijski mehanizmi nevtralizirajo. Velike motnje pomembno vplivajo na sistem: lahko ga spremenijo ali uničijo. V zadnjih desetletjih se znova in znova izkazuje, da je kapital (želja po dobičku) glavni razlog človekovega nespametnega početja. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so tudi pri nas začeli vzgajati nutrije zaradi izdelave krzna. Nutrije so s farm pobegnile v naravo in tako so se južnoameriške živali naselile v naših krajih. Zdaj spreminjajo naš ekosistem: uničujejo obrežno rastlinje, kopljejo rove in pospešujejo erozijo, ogrožale naj bi avtohtone rastlinske in živalske vrste.
Tudi človeško telo je kompleksen sistem. Sestavljeno je iz kemijskih elementov, ki se povezujejo v molekule, celice, tkiva in organe. Človeški organizem je reguliran s številnimi povratnimi zankami, ki vključujejo hormonski in živčni sistem. Pomembno vlogo v organizmu igra tudi imunski sistem. Veliko znanja imamo o hormonih, živčnem in imunskem sistemu …, še mnogo več pa je neznanega glede delovanja našega organizma. Priznana slovenska profesorja sta trditev o našem znanju in neznanju iskreno ubesedila nekoliko drugače: napovedi se ne obnesejo, saj se pri covidu vedno zmotimo. Nekaj pa je neizpodbitno: človeško telo je kompleksni sistem, ki se je prekalil in dokazal v evoluciji. Poseganje v delovanje telesa je smiselno, ko zbolimo; ko smo zdravi, pa je vredno dobro premisliti, preden se odločimo za poseg v telo. Zakaj bi v dobro prekrvljeno mišico vnašali snov, ki se bo raznesla »kdovekam« po telesu, prisilila celice v izdelovanje celici tuje beljakovine, morda v majhnih, morda v velikih količinah, beljakovine, za katero ne vemo, koliko negativnih učinkov bo povzročila zdravemu organizmu. Zakaj bi v telo vnesli »nutrijo«, ki bo nekomu zaslužek, nam pa tveganje, da se bo ravnovesje v našem dobro delujočem »ekosistemu« porušilo?
Možgani – skupek šestinosemdesetih milijard živčnih celic, ki so med seboj povezane z mnogo več celičnimi stiki. Kompleksen sistem neverjetnih zmogljivosti. Veliko znanja imamo o delovanju možganov, še mnogo več pa je neznanega o njihovem delovanju. Neuralink, podjetje Elona Muska, kontroverznega ameriškega podjetnika, se ukvarja z razvojem vmesnika, ki bi povezal možgane z računalnikom. Podjetje je prejšnji mesec dobilo odobritev za začetek izvajanja poskusov na ljudeh. Muskova domišljavost me je nasmejala do solz. Naivnost prostovoljcev, ki bodo sodelovali pri poskusih, me je razžalostila. Nekritičnost, neznanje in neetičnost članov etične komisije, ki je Musku odobrila raziskave na ljudeh, me je zgrozila.
Kompleksni naravni sistemi so osupljivi. Potrošniška družba, kapital in zlovešči neoliberalizem so jim postali grožnja zaradi nebrzdane želje po dobičku. Svetovna farmacevtska organizacija (kako naj drugače imenujemo svetovno zdravstveno organizacijo, ki je farmaprofit postavila pred zdravstveni interes ljudi) zahteva medikalizacijo naših življenj. Postaja grožnja človeštvu. Da bomo zaščitili naša telesa (kompleksne naravne sisteme), mora vsak posameznik opraviti svoj del naloge: delati moramo, kar je prav, ne, kar nam je ukazano.
