Volilci so izjemno občutljivi za svoj ekonomski in družbeni položaj. Izjemno so občutljivi za povišano inflacijo in višje davke, ki se zajedajo v njihove dohodke. In občutljivi so za povečane kulturno heterogene migracije, ki jih razumejo kot napad tako na svoj ekonomski položaj kot tradicionalne kulturne vrednote. Učinek inflacije na volilne sentimente so nedavno izkusili ameriški demokrati, sledila jim bo nemška mavrična koalicija, ki ima ob inflaciji in visokih cenah elektrike problem še z migranti.
Toda poglejmo učinek davkov na volilne sentimente. Ahrens je v pregledni metaštudiji različnih raziskav iz leta 2024 pokazal, da volilci ponavadi kaznujejo stranke, ki pred volitvami zvišajo davke. Vendar pa je učinek odvisen od vrste davka in načina, kako je bila reforma izvedena. Kot kaže metaanaliza Fuesta (2024), neposredni davki, kot so dohodnina in davek na premoženje, sprožijo močan negativen odziv volilcev, medtem ko je zvišanje DDV pogosto lažje sprejeto, saj vpliva na širši spekter ljudi in ni neposredno povezano s plačilnimi listami.
