Malo je malo dana *

Filmsko ustvarjanje BiH sem v preteklosti poznal preko odličnih filmov Emirja Kusturice in zato sem film z zanimanjem pričakoval. Kratka zgodba se začne z obiskom nečaka Faruka, ki pride popravit bojler stricu, in skozi počasno dogajanje odpre spomine in medsebojne odnose ranjenih duš strica in tete, ki žalujeta za sinom, ki je padel v vojni. Nepozabni Mustafa Nadarević kot stric Idriz, Senka Sokolović kot teta in Senad Bešić kot Faruk odigrajo svoje vloge tako prepričljivo, da nas potegnejo na dvorišče dogajanja filma, kot da bi bili med njimi. Ob koncu film pride do še enega vrhunca. Počasi se iz ozadja pojavlja pesem, ki pritegne tudi tistega, ki mu je ta glasba neznana. Ker sem po duši roker, me je pesem Malo je malo dana vseeno »sezula« tako z melodijo kot tekstom. Ob koncu filma sem ob navajanju sodelujočih pri nastanku filma ugotovil, da pesem poje zame, priznam, neznani Halid Bešlić. Z odprtimi usti sem prebral ime avtorja pesmi – Saša Lošić. Kako Saša Lošić, ko pa je vendar roker in vodja skupine Plavi orkestar? Saša Lošić je s pesmijo dokazal svoj vsestranski talent. Zato tudi njegova nepozabna pesem Gardelin v izvedbi Severine v filmu Petelinji zajtrk kasneje ni bila več presenečenje.