Robert Golob z izjavo, da več denarja ne reši problema, ni meril na odnose. Ali pa posredno tudi. Govoril je namreč o zvišanju RTV-prispevka. Ta se ni povišal že dvanajst let in predlog, da se zviša za deset odstotkov, je zdaj ta velika zgodba o več denarja, ki ne reši problema.
Prolog: to je res bedna država, kjer je problem zvišanje naročnine za manj, kot je cena najcenejše kave v Ljubljani. Da bojda celo finančni minister strokovno ugotavlja, kako zadeva ne pije vode, in nima pravega sporočila za državljane. Halo, oblastniki, ne biksajte ga, no. Ne imejte nas za totalne bebote, ki bomo znoreli ob povišanju mesečnega prispevka za eno kavo brez mleka. Če mislite, da dobivate simpatije s tem, ko nas varujete pred to blazno podražitvijo, potem vam ni pomoči. Ali pa se odločate na podlagi nekaj kretenskih izlivov totalnih destruktivcev na raznih forumih, delegiranih iz ne vem že katerih kleti nezadovoljstva in nagajanja.
Zaplet: se vam ne zdi, da s to izjavo sebe potiskate v blato? Imate škarje in platno že dobri dve leti, pa niste rešili problema, ki se mu reče javna RTV. Razumem, da ne morete rešiti zdravstva, kjer je takšnih javnih ertevejev na stotine. Pa prisklednikov še nekaj stotin. Pa pridobitnikov na tisoče. Ampak nacionalka je obvladljiv sistem, ki se ga da rešiti. Vendar ne z enim napol dodelanim zakonom in tremi željami. Nacionalka je problem, ki bi ga vi z vsem znanjem iz korporativnega upravljanja morali rešiti čez noč. Seveda ob eni predpostavki. Da vam je res kaj do tega.
Realnost: to, da je sistem nacionalne medijske hiše v razsulu in ni nobene rešitve na obzorju, ustreza vsem. Tistim, ki delajo programe najprej. Stalno imajo alibi za vse, kar počnejo. Odnosi niso urejeni, denarja ni dovolj, motivacija je na psu, politika se vtika na vsakem koraku in odgovorni nas ne slišijo. Potem ustreza tistim, ki bi problem morali rešiti. Ves čas lahko obljubljajo, da se problema zavedajo, da ga skušajo rešiti, da iščejo nove možnosti, ampak vedno nekaj ne štima. Največkrat so to zakoreninjene stare strukture in stari vzorci obnašanja ter delovanja. Za opozicijo pa je to stanje kot naročeno, saj lahko ves čas plozajo pravljice o nesposobnih in politično prežetih kadrih, ki uničujejo nacionalko.
Upanje: psi lajajo in karavana gre naprej. Karavana upa, da se bo za naslednjo sipino prikazala fatamorgana, neki Aladin, šejk ali beduin, ki bo zadevo čudežno rešil. Medtem nacionalko zapuščajo člani uprav, sledijo vedeji in čaka se na nov razpis. Skoraj ni možnosti, da bi bil za generalnega direktorja imenovan kdo od zunaj. Nekdo, ki ni del nerešljive zgodbe. Še enkrat ponavljam, problema se ne sme rešiti. To je več kot očitno. Ker več ali manj se incestuozno kadrovsko kolobarjenje dogaja že lep čas.
Sanje: lahko pa se zgodi čudež. Nacionalka dobi generalnega ali generalko od zunaj, ki karavano ne le obrne nazaj, ampak popolnoma na novo postavi. Glede na to, da ima kar veliko časa, da hodi naokoli in krepi vezi s strateškimi partnerji, bi na to mesto lahko predlagali kar predsednico države Natašo Pirc Musar. Nataša je bila na to mesto že imenovana, a so ji spretno preprečili vkorakanje v prostore nacionalke, kjer je začela svojo medijsko javno kariero. Posebej je ta ideja zanimiva v luči govoric o konfliktu med njo in šefom vlade. To ni nič novega v našem političnem prostoru. Spomnimo se besed Janeza Drnovška v vlogi predsednika, ko je Janeza Janšo označil za princa teme v času prvega Janezovega mandata na čelu vlade. Skratka, če govorice o latentnem konfliktu držijo, potem bi Nataša zagotovo rešila problem brez izjav, da več denarja še ne reši problema.
Epilog: čudežno septembra za novega generalnega direktorja z vsemi pooblastili postavijo Borisa Tomašiča. Programski direktor, solastnik in voditelj na TV-postaji Nova24TV se takoj loti dela. V upravo imenuje še Jožeta Možino, Igorja Pirkoviča in Jadranko Rebernik. Na mesto šefa informativnega programa postavi Uroša Urbanijo in v pol leta nacionalko odreši vsega odvečnega balasta. Ukine vse programe razen informativnega in spletnega portala. Število zaposlenih zmanjša za devetdeset odstotkov. Stavbo na Kolodvorski se proda nepremičninskemu tajkunu, produkcija pa se seli v Zupančičevo jamo na Štihovo. Novi generalni direktor šefu vlade predlaga, da se naročnina zniža za petdeset odstotkov.
Prvi promocijski korak v tej smeri je že narejen. Zvestim gledalcem svojih briljantnih oddaj Jože Možina za nagrado že pošilja majice z napisom Priče-valci. Pošljite le še želeno velikost ...