No, to uživanje je seveda kratkega daha. Zadeve namreč postajajo krvavo resne. Doslej nas je (ne)odločanje modrega vodstva EU stalo predvsem razvojno zaostajanje. Zamujene priložnosti in neizkoriščene potenciale. Še najmanj nas lahko skrbi dejstvo, da v svetu, ki ga obvladujejo Kitajska, Rusija in ZDA, EU funkcionira le še (nekdanji predsednik Türk nas je na to slikovito prispodobo spomnil v petkovih Odmevih) kot pomivalka posode po večerji, ki so jo skuhali glavni igralci. Deset izgubljenih let zaradi bedastih varčevalnih ukrepov, s katerimi so, kot so napovedali ekonomski nobelovci, le poglobili gospodarsko krizo, smo nekako že pozabili oziroma se z njimi sprijaznili. Kot smo pozabili na le nekaj mesecev staro predstavitev poročila Maria Draghija o evropski konkurenčnosti, katerega priporočil EU-nomenklatura, tako kot skupne politike do migracij, vse bolj evidentno pa da tudi zelenega prehoda, niti približno ni sposobna uresničiti. To, kar se nam pripravlja zdaj, pa bo, skupaj z dosedanjim obravnavanjem vojne v Ukrajini, naša življenja ne le oropalo možnosti za izboljšavo, ampak jih bo občutno poslabšalo.
prevzemi
Lastnik Fortenove pogajanj s skladom CVC ni zanikal
