Že od nekdaj me je zanimalo življenje izjemnih žensk. Pred tridesetimi leti sva se tako skupaj z dramaturginjo Sonjo Dular zakopali v zapuščino Alme Karlin, medtem ko sem o njej pisala monodramo Alma. Navdihnil me je predvsem njen potopis Samotno potovanje (1930). Poetično sem orisala Almino osemletno pot okoli sveta, na katero se je pogumno odpravila leta 1919. Dramski zapis sem zaključila z njeno vrnitvijo v Celje. Sanjarila je, da jo bodo someščani pričakali s kranjskimi klobasami in šopki rož, a železniška postaja je bila prazna. Zadnja leta življenja sta se z nemško slikarko Theo Schreiber Gammelin komaj prebijali v skromni hišici v Pečovniku pri Celju. Na Svetini stoji gotska cerkev Marije Snežne, nedaleč stran počivata v skupnem grobu.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo