Splošno znano dejstvo je, da Avstrija, tako kot Italija, nikoli ni razčistila s svojo vlogo v drugi svetovni vojni, da sta obe svoj nacizem/fašizem utajili, minimizirali, s prstom pa kazali na edino krivko, Nemčijo. Ne deklarativne ne zakonske podlage, ki zagotavljata pravice manjšin in ki sta ju bili po vojni prisiljeni sprejeti zaradi mednarodnih pritiskov, nista nikoli v celoti uveljavili v praksi. Slovenska politika je sicer skozi desetletja protestirala, v največji meri pa je v »dobro« medsosedskih odnosov manjšini prepuščala na milost in nemilost italijanski in avstrijski politiki in policiji; slednja je na Koroškem pogosto delovala predvsem v duhu heimatdiensta. In prav pri njem se je verjetno navdihoval tudi prvi parlamentarni cvetober osamosvojiteljev, ki je 26. februarja 1992 izbrisal državljanstvo 25.671 ljudem, ker niso bili »naši«. Takratni predsednik vlade? Še danes priljubljeni dobrodušni ustni harmonikar Lojze Peterle. Minister za notranje zadeve: Igor Bavčar. Minister za obrambo: Janez Janša. In večina drugih. Tudi naslednjih štirinajst vlad po tisti prvi, ki je zakrivila zločin, do danes ni v celoti odpravilo krivic do izbrisanih. Menda je zelo zapleteno, je povedala tudi sedanja vlada.
Spolni napad
Hrvatu za zlorabo na Hrvaškem sodili v Sloveniji
