Po letu 1952 so nagrado ponovno omejili na umetnost, štirinajst let ni bilo nobene nagrajenke, od leta 1966 pa po ena igralka; moški so bili očitno trdno prepričani, da je ženska vredna pogleda, a le, če govori/zapoje od moških predpisano besedilo ali notni zapis. Prva neigralska nagrajenka je bila pisateljica in prevajalka Mira Mihelič leta 1983. Odtlej do leta 2000 so bile spet nagrajene le še štiri gledališčnice. Naj opozorim – gre za šestnajstletno obdobje slovenskega »prebujanja« in prvo dekado samostojnosti, za čas izhoda izpod prejšnjega režima, tako so nam vsaj govorili, ki pa se je izkazal predvsem z vzpostavljanjem nove politične in ekonomske elite, v kateri je bila ženska še naprej v drugi vrsti. V vsem času ni zoper to protestiral nobeden izmed nagrajencev.