Stari tovariši so kimali in pojasnjevali, da so v tistem času poskušali zaščititi svoj narod pred degeneracijo jugoslovanskega integralizma in si zagotoviti največjo možno stopnjo avtonomije v takratni federaciji. Tako so ravnali od samega začetka. Slovenija je v času Jugoslavije dobila svojo republiko, svoj parlament, svojo zastavo, svojo univerzo in veliko drugih državnih elementov, ki so bili ključnega pomena v osemdesetih in še posebej na začetku devetdesetih let. Takrat se je slovenska družba enotno zoperstavila poskusu, da bi federacija enakovrednih narodov in narodnosti postala neka nova »Srboslavija« pod vodstvom Slobodana Miloševića.