Glasovanje se je končalo z zmago Primca in njegovih kompanjonov. Teh ni bilo malo pa še taki z močnim vplivom v družbi so bili med njimi. Le da so se nekateri delali, da se ne gredo kampanje proti, ampak le tako rekoč nepristransko podajajo svoje mnenje.
Tisti, ki smo se nadejali zmage glasov za uveljavitev zakona, smo bili seveda razočarani. (Sam sem še v zadnji kolumni izrazil mnenje, da bo, kot kaže, tokrat zmagala pravica do izbire nad doktrinarnimi prizadevanji zagovornikov svetosti življenja). Da sta k temu porazu kampanje »za« pomagali anemičnost leve politične scene, ki je sicer zakon podpirala, in vsem znana lenoba levih in liberalnih volilcev, ki gremo raje na nedeljski izlet kot na volišča, sem seveda prepričan. Menim pa, da je k temu izidu še bolj prispeval fanatičen angažma Primca in njegovih kompanjonov, ki je v marsičem presegel okvire spodobne, resnicoljubne in celo zakonite referendumske kampanje.
