Cilj in logika parlamentarne demokracije zatorej ne moreta biti koalicijsko sodelovanje onkraj razlik, kot to poskuša všečno prodajati na primer Logar, pa tudi Han, ampak soočanje in tekmovanje idej in programov.

Modrost bivšega predsednika Kučana, kot smo se v zadnjih dneh znova prepričali, takšen razmislek premore. A pahorjanska logika, ki je okužila SD, ni bila tudi po odhodu »storilca« nikoli presežena. Kaj točno žene njihove pretežno poštene volivce, da imajo vsem preteklim in bodočim »izdajam« navkljub še vedno deponiran svoj glas v SD, je psihološko kar zapleteno vprašanje. Na terapevtski kavč pa ne spadajo zgolj zvesti volivci, ampak tudi in predvsem vodstvo stranke. Prvi med njimi Matjaž Han.

Hja, zdi se, da bo treba vodilne politike poslati v malo šolo kompetitivne demokracije. Morda bi bilo prav, da se jih kdaj pa kdaj, denimo kakšno nedeljo, v dobrobit davkoplačevalcev zapre v klavzuro, da se ob pomoči sekundantov (modrost bivšega predsednika Kučana, ki ga menda vsi omenjeni rešpektirajo, bi gotovo prišla prav) podučijo in sporazumejo, kakšne so kompetence in naloge vsakega od njih, ter tudi kakšne so kompetence in vloge predsedniških partneric, partnerjev. In ne nazadnje, kaj spada in kaj ne spada v javni govor, nastope in tudi komunikacijo v družbenih medijih. 

Mladina