Mislim svoje mesto: Vroča točka na Kopitarjevi

Oni dan sem na žgočem soncu in razbeljenem asfaltu ob napovedanih 38 stopinjah Celzija, na avtobusni postaji pred vrati naše časopisne hiše pa jih je bilo bogme še deset več, goreče molila, da bi se uresničile besede mojega kolega, ki je približno pred mesecem dni na tem mestu zapisal, da je potreben zgolj en resnejši dež, da se razmere vrnejo v območje Reykjavika. In preklinjala vse tiste, ki so jih v mestu zapustili zagon, volja in domišljija za to, da bi našli kakšne rešitve za to, da se jim meščanke in meščani v času vročinskih valov ne bomo scvrli na avtobusnih postajah.