Kolikor mi je uspelo prebrati, je najbrž najnatančnejšo analizo spisal Luka Lisjak Gabrijelčič v Delu. Zavrnil je prenagljene ocene, da se je Pahor s tem približal naši desni opoziciji, saj je s poudarkom na trpljenju palestinskega ljudstva »svetlobna leta oddaljen od pozicij slovenske desnice«. Poleg tega, tako Gabrijelčič, je treba opozoriti na možnost, da bi se sodišče v dvomu, ali gre za genocid, odločilo v korist Izraela, kar bi pomenilo hud udarec za tiste, ki svoje argumente gradijo na samoumevnosti sodbe, da gre za genocid.
Kot pravnik, ki mu je blizu kazensko pravo in s tem zločin, sem zavezan k posebni previdnosti. A naj se dotaknem meja previdnosti. Pred dnevi je bila izrečena sodba človeku za grozljivo dolgoletno nasilje nad lastnimi otroki. Vse je bilo dokazano onkraj dvoma. Vendar so nekatera dejanja zastarala. Kakšno sodbo lahko izrečem kot bralec in nevpleteni pravnik? Moram ostati pri tem, da je formalno nedolžen glede dokazanih, a zastaranih zločinov, in ga kot takega v tem delu tudi videti? Moram v podobnem primeru videti kot nedolžno tudi osebo, ki sta jo dve sodišči oprostili evidentnega napeljevanja k umoru, vrhovno pa je odločilo, da sta oba senata odločila napačno, a iz formalnih razlogov ni bilo mogoče izreči obsodilne sodbe?
