Šestindvajsetega julija 1963, ko mi je bilo enajst let, me je zjutraj v kuhinji pričakal zaskrbljeni materin obraz z besedami: »Potres je porušil Skopje!«

Prve podrobnejše podatke smo izvedeli naslednji dan: 1093 mrtvih, 200.000 ljudi brez strehe. Čeprav je bila takratna država velika, pa ne le v naših najstniških očeh, je bilo jasno, da sama ne bo mogla obnoviti Skopja. Na pobudo 35 držav je OZN sprejela sklep, da vse države sveta pomagajo obnoviti Skopje. Z lastnimi sredstvi in pomočjo vsega sveta je nastalo novo Skopje. Tudi Slovenija je pustila trajen pečat v Skopju. Ljubljanski Studio Biro 71 je projektiral novo stavbo opere in baleta, ki je še danes primer sodobne, ne le popotresne arhitekture. Meščani Skopja sicer hudomušno pravijo, da je podobna zaletišču skakalnice.

Kasneje sem bil, kot vsi drugi, priča še številnim naravnim nesrečam: potresu v Banjaluki leta 1969, potresu v Črni gori leta 1979, potresu na Kozjanskem leta 1974, ki je Sloveniji razgalil vso nerazvitost tega območja. Posebej pa so se nas v novi mladi državi dotaknili potres na Bovškem leta 1998, poplave leta 1990 in 2010 ter poplave Drave leta 2012, ki sem jih ponovno občutil tudi sam. Domačijo v Dupleku je napolnila voda in naredila hišo neuporabno.

Pri vseh nesrečah se je zmeraj pokazala izjemna solidarnost ljudi, ki so pomagali obnoviti porušene domove in infrastrukturo. Poleg prostovoljnih prispevkov in dela se starejše generacije še danes zagotovo spominjajo solidarnostnih delovnih sobot, katerih izkupiček je bil namenjen za odpravljanje posledic nesreč. No, v ponedeljek bomo nasprotno imeli dela prost dan, ki bo večini omogočil brezdelni dodatni dan, saj je logistično neizvedljivo izvesti prihod gromozanskega števila delovno aktivnih prebivalcev.

Na vse to sem se spomnil ob letošnjih uničujočih poplavah, ki so zajele vso Slovenijo. Obseg in škoda sta neprimerljiva z nesrečami v preteklosti in sta številnim vzela vse, kar so ustvarjali vse življenje. Težko se je izogniti solzam ob izjavah ljudi, ki so s svojim trdim delom ustvarili domove, sedaj pa so izgubili vse in so znova na začetku. Presunljive so njihove pripovedi o odnašanju njihovih domov, kar so lahko le nemo opazovali, medtem ko so si uspeli rešiti »le« svoje življenje. Številni med njimi sami ne bodo zmogli še enkrat ponoviti novega ustvarjanja domov, zlasti ne v tako kratkem času pred prihajajočo zimo, najhuje pa je gotovo tistim, ki imajo povrhu še hipoteke na svoje premoženje.

V pripovedih ljudi ni bilo nobenih obtožb na račun številnih odločevalcev v preteklosti, ki bi lahko z drugačnimi odločitvami o vzdrževanju potokov in rek omilili takšen rušilni obseg. Občutke številnih je najlepše izrazil prebivalec pred svojim uničenim domom z besedami: »Zmagali bomo!« Kar je najlepši klic vsem nam k pomoči in solidarnosti.

Že pregovorna solidarnost Slovencev se je tudi to pot pokazala takoj od začetka, najprej med sosedi in prijatelji, gasilci, civilno zaščito …, nato pa tudi širše. V prihodnjih dneh bo potekala tudi zelo organizirano in verjamem, da bo presegla vse dosedanje. Pogovor z enim izmed gradbenikov, ki bo s svojimi delavci odšel iz Maribora pomagat pri odpravljanju posledic, je samo ena izmed pomoči, ki so in še bodo stekle v prihodnosti.

Obseg škode po besedah predsednika vlade presega več milijard evrov, kar je nekaj odstotkov BDP in še večji odstotek proračuna. Slovenija sama brez večjih posledic v razvoju ne bo zmogla takšnega zalogaja. Potrebna je pomoč EU. Ursula von der Leyen je v sredo ob obisku Slovenije obljubila takojšnjo pomoč v višini 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev in nato še 300 milijonov, prav tako pa še 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev pod ugodnimi pogoji. Veliko smo k takšni odločitvi pripomogli z našo izjemno solidarnostjo in pomočjo ob katastrofi od vsega začetka ter naša takojšnja pomoč v preteklosti sosednjim državam v primeru nesreč.

Poseben izziv solidarnosti pa je tudi pred slovenskim bančnim sistemom, ki je v preteklosti ustvaril bančno luknjo, skoraj primerljivo s škodo letošnjih poplav. V letih 2011–2013 je samo NLB prejela 2,23 milijarde državne pomoči. V letu 2022 je NLB imela 446,9 milijona čistega dobička, ki ga je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pospremil z besedami: »S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji.« Sedaj ima ponosno priložnost, da prav njegova banka prispeva največji solidarnostni prispevek v zgodovini Slovenije.

Tudi pred slovensko vlado so izjemni izzivi in odgovornost. Prve reakcije in aktivnosti vlade so pozitivne, vendar najtežje šele prihaja. Začetna motivacija in velike besede bodo izginile, obiski politikov in posledično medijev bodo vse redkejši, ostali pa bodo ljudje s svojimi eksistenčnimi problemi. In kmalu bo prišla zima. Narejeni bodo številni načrti in časovnice. Ko bodo pripravljeni, jih je treba preizkusiti na ravni malega človeka, tistega, ki mu je narava vzela čisto vse (hišo, avto, premičnine) in mu je ostalo le golo življenje ter – hipoteka na hišo. Veliki dolgoročni sistemski načrti in sheme mu pač ne bodo pomagali, rešitev potrebuje takoj. Prvi koraki vlade gredo v to smer in tako naj ostane.

Slovenija je do sedaj zmeraj pokazala, da zna in zmore preživeti tudi v najtežjih trenutkih. Verjamem, da smo tega sposobni tudi to pot in da bomo na koncu skupaj zaklicali besede prebivalca, ki mu je narava vzela vse: »Zmagali smo!«