Bolniki iz leta v leto bolje pazijo nase, opažajo zdravstveni delavci. Primeri, ko bi ljudje sredi vročinskega vala na urgenci pristali po pregrevanju na prostem, so občutno redkejši kot pred desetletjem, ugotavljajo. Kar pa nujno ne pomeni, da so na varnem. Včasih kroničnega bolnika ogroža že bivanje v stanovanju sredi blokovskega naselja, ki ga je tudi v najhladnejših urah težko zares ohladiti.
Številke, ki jih izpostavlja Svetovna zdravstvena organizacija, so zgovorne. Zaradi podnebnih sprememb je ekstremni vročini izpostavljenih vse več ljudi, so nedavno opozorili. Umrljivost, ki je povezana z visokimi temperaturami, se je pri starejših od 65 let – primerjali so obdobji od leta 2000 do 2004 in od leta 2017 do 2021 – povečala za okoli 85 odstotkov. Samo poletni vročini leta 2022 so pripisali 61.672 presežnih smrt v Evropi, ki so odstopale od običajnih statistik. Na vse večje tveganje se bodo morale odzivati tudi javnozdravstvene institucije, so dali znova vedeti pred kratkim.
V slovenskem zdravstvu so, podobno kot pacienti, na vročino pripravljeni bolje kot pred leti. Sob z bolniki, ki niso ustrezno ohlajene, je vse manj, a jih je v starejših stavbah javnih bolnišnic še mogoče najti. Bolniki se v takih prostorih, čeprav jim osebje pri hlajenju pomaga na druge načine, počutijo slabše. Neprijetno je tudi delo v neohlajenih predelih zdravstvenih zavodov.
V bolnišnicah in drugih ustanovah prebivalcem v zadnjih tednih svetujejo o tem, na kaj vse naj bodo poleti pozorni. Tovrstna priporočila so dobrodošla, a ob vse pogostejših vročinskih valovih ne bodo zadoščala. Prav tako priprave nanje ne bi smele biti povsem prepuščene posameznim institucijam. Pristop bližnje avstrijske Koroške, ki ga je izpostavila Martina Horvat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je eden od možnih zgledov, ozreti pa bi se bilo treba tudi po praksah v drugih državah.
Zdravstvo ima, tudi zaradi pomanjkanja osebja, danes na primer le omejen pregled nad vsakodnevnimi stiskami bolnikov, ki so med poletno vročino posebej ogroženi. Patronažno zdravstveno varstvo je v mnogih krajih luknjičavo, prebivalstvo pa se stara. Obenem se bolniki, med katerimi so mnogi starejši, z bolnišničnega zdravljenja vračajo hitreje kot pred leti. Poleti je težje tudi ljudem, ki živijo v slabo izoliranih, podstrešnih bivališčih, in tistim, ki si učinkovitejšega hlajenja ne morejo privoščiti. Zdravstveni delavci, s katerimi smo o tem govorili neuradno, so nam pripovedovali o smrtih starostnikov, pri katerih so se vse te okoliščine seštele še z osamljenostjo. Še več je bilo primerov, ko so bolniki okrevali, a je šlo za las. Eden od ukrepov, s katerimi so se na visoke temperature v zadnjih letih odzivale britanske bolnišnice, je bilo po poročanju tamkajšnjih medijev prav previdnejše odpuščanje posebej ogroženih pacientov v domačo oskrbo.
V javnem zdravstvu bi se morali, da bi bili pri tem uspešnejši, pri pripravah na vse pogostejša obdobja visokih temperatur povezati z drugimi sistemi, ki lahko pomagajo ranljivim prebivalcem. Prvi letošnji vročinski val je, sodeč po opažanjih v največji slovenski bolnišnici, minil dokaj mirno. V vrsti evropskih držav so medtem že opozarjali na gnečo v nujni pomoči in na ljudi, ki so se sesedali na mestnih ulicah. Na celini, ki se segreva posebej hitro, priprave na vročinske valove in njihove škodljive posledice za zdravje ne bi smele biti zgolj stvar posameznika.
