Jevgenija Prigožina ni imenoval. In ni mu bilo treba. Vodja zasebne vojske Wagner, ki je nekdaj kot lastnika podjetja za hrano stregel tudi predsedniku in se ga je prijel vzdevek Putinov kuhar, je preko Kremlja vzpostavil paravojaško strukturo, ki je delovala v afriških državah, Siriji in drugje, z vojno v Ukrajini pa je postal širši javnosti prepoznano ime doma in v tujini. Prepoznan ni samo zaradi vojskovanja, ampak tudi javnega izražanja izredno ostrih kritik na račun ruske vojske in obrambnega ministrstva glede vodenja vojne v Ukrajini, ki so kot rdeč kol iz snega štrlele iz ruskega javnega diskurza, kjer so že za precej manj odhajali v kazenske kolonije.

Dolgo časa je v zraku viselo vprašanje, kako je to mogoče. V Ukrajini so bili previdni in vsaj v začetnem obdobju vojne dopuščali možnost, da gre za igro, za propagando, ki naj bi zmedla njene stratege. Prigožin sicer vsaj doslej ni nikoli kritiziral Kremlja ali Putina. In čeprav bi njegove besede lahko razumeli vsaj kot posredno kritiko vrhovnega voditelja, je Putin vse to dopuščal – morda zato, da bi z delitvami med oboroženimi silami laže vladal in nadziral dogajanje ter preprečil, da bi komu v vojski prišlo na misel kaj takšnega, kot je zdaj prišlo Prigožinu. Vojaški udar naj bi bil njegova velika bojazen, le da se ga je morda bal z napačnega naslova.

Aktualno dogajanje je odprlo vrsto mogočih scenarijev. Ukrajinska stran, ki ji začetek protiofenzive ni šel od rok, ga bo verjetno razumela kot idealno priložnost, da udari z glavnino enot, če se bo morala ruska vojska resno spoprijeti Wagnerjevci, ki so dobro izurjeni v bojih in naj bi jih bilo v Ukrajini in Rusiji do 25.000. To, kar je Kijev zgolj v drobcih poskušal z droni, razstrelitvijo kakšnega mosta ali logistično podporo ruskima protiputinovima gverilskima skupinama, mu je Prigožin prinesel na pladnju: vojno je prenesel tudi na ruska tla, neposredno jo bodo občutili tudi tam in morda se zamaje Putinov režim. Slednji je verjetno pred svojim največjim izzivom.

Prva poročila so bila nejasna, naj pa bi skupina Wagner zavzela najmanj ruski Rostov na Donu, kjer je poveljstvo južnega krila ruske vojske in od koder se gre po avtocesti lepo neposredno do Moskve. Tam so zelo okrepili varnost. Težko se bo končalo brez vojaškega spopada, ki ima v sebi tudi politične elemente. Kakor koli se bo razpletel - v Rusiji od danes ni več prostora za oba, Putina in Prigožina.