Pomemben del slovenske agroživilske industrije je končal v tujih rokah, v dobršni meri v hrvaških in srbskih: Fructal in Semenarno Ljubljana so prevzeli Srbi, Drogo Kolinsko in Žito Hrvati. Med največja živilska podjetja, ki so prešla v last tujcev, se uvrščajo še Ljubljanske mlekarne, ki jih je prevzel francoski Lactalis, in Perutnina Ptuj, ki so jo prevzeli Ukrajinci. Za nameček bo hrvaška skupina Mplus, v katero je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) proti koncu lanskega leta investirala 60 milijonov evrov in s tem pridobila skoraj 30-odstotni lastniški delež, postala 51-odstotna lastnica pomurske agroživilske skupine Panvita.
Slovenija, Srbija in Hrvaška so bile del rajnke Jugoslavije, vse tri so šle skozi tranzicijo in privatizacijo, ki so jo spremljale raznorazne anomalije. Zato se zastavlja vprašanje, kaj je šlo v Sloveniji narobe, da se nobeno od slovenskih podjetij ne more pohvaliti s prevzemnim triumfom kakšnega agroživilskega podjetja vsaj na trgih jugovzhodne Evrope.
Po opozorilih agrarnega ekonomista z ljubljanske biotehniške fakultete dr. Aleša Kuharja je Slovenija kmetijsko zaostala država, kar je posledica stroke in politike. »Modernemu kmetijstvu slovenski prostor ni naklonjen. Razvojni model domačega kmetijstva temelji na manjših kmetijah in zadružništvu, ki je marsikaj zakockalo. Od okoli 70.000 subjektov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, je približno 60.000 manjših kmetij. Lastniki velikih agroživilskih podjetij nimajo ustrezne podpore, empatije države. Ker v veliki meri prevladujejo družinske kmetije, se z vidika proizvodnega potenciala kmetijskih površin dosegajo slabi rezultati.« Zgrešen razvojni model kmetijstva je sicer prinesel tudi pozitiven učinek – manj revščine na podeželju v primerjavi s srbskim in hrvaškim podeželjem, je dodal Kuhar.
V socializmu je bilo slovensko agroživilstvo zasnovano na perspektivni podlagi. Ker Slovenija v primerjavi s Srbijo nima na voljo veliko površin za primarno kmetijsko proizvodnjo, je imelo slovensko agroživilstvo v Jugoslaviji bolj intelektualno vlogo. Kasneje propadla ABC Pomurka, katere del predstavlja zametke Panvite, je zaposlovala na tisoče ljudi in bila strukturirana, kot so multinacionalke; poleg kmetijstva in proizvodnje hrane se je med drugim ukvarjala tudi z izdelavo kmetijske mehanizacije in imela celo svojo banko. Emona je zaposlovala pet tisoč ljudi in obdelovala pet tisoč hektarjev zemljišč. Starejše generacije se bodo spomnile, da je bil Mercator velik proizvajalec mesnih izdelkov in živil.
V državah, nastalih iz Jugoslavije, in tistih, ki so bile del vzhodnega bloka, so številni, ki so bili pri koritu in/ali imeli dobre zveze v političnih vrstah, prve korake akumulacije v nekaterih primer tudi večstomilijonskega kapitala naredili z agroživilskimi posli – nakupi zemljišč in proizvodnjo hrane, kar za Slovenijo ne moremo reči. Na Hrvaškem je bil eden od teh Ivica Todorić, ki mu je celo uspelo prevzeti Mercator, a se mu je pred leti imperij sesul kot hiša iz kart. Z agroživilstvom je v Srbiji obogatel tudi v Sloveniji dobro poznani Miodrag Kostić, ki se je kasneje usmeril v turizem, bančne vode in energetiko. Miroslav Mišković, lastnik petzvezdičnega hotela v Ljubljani, je obogatel s trgovinskimi in bančnimi posli, na začetku preteklega desetletja pa se je usmeril v kmetijstvo. Tedaj je izjavil, da je »kmetijstvo srbska nafta«. Njegova skupina Delta Holding je s kmetijstvom in proizvodnjo hrane lani ustvarila 425 milijonov evrov prihodkov.
Ob odsotnosti ustrezne podpore največjim kmetijskim organizacijam je razumljivo, da so se lastniki Panvite odločili, da vsak od njih raje pospravi v žep nekaj milijonov evrov, kot pa da se še naprej bodejo z državo. Skrb zbuja, da bi jim s prodajo svojega podjetja tujcem lahko sledil še kdo iz agroživilske industrije. Da bi se temu izognili, bi morala država, začenši z aktualno vlado, poskrbeti, da se bo agroživilska politika izvajala z več daru, kot se je doslej.
Preberite: Agroživilska skupina Panvita v hrvaške roke
In še: Prodaja Panvite hrvaškemu finančnemu skladu dviga obilo prahu tudi zaradi kmetijskih zemljišč
