Da je imel Kuhar glede zasvojenosti popolnoma prav, je potrdil tudi najnovejši popis živil v šestih največjih trgovskih verigah, za katerega se je po letih 2018 in 2023 ponovno odločil prehranski varuh, ki je od maja 2024 Branko Ravnik.
Rezultati popisa živil glede na poreklo, sedež proizvajalca in znamko ter rezultati anketiranja 917 odraslih potrošnikov so razgalili skrb zbujajoče trende. V primerjavi z letom 2023 se je namreč povečal (na skoraj polovico) delež izdelkov brez podatka o poreklu, to je podatka o izvoru glavne surovine v izdelku oziroma podatka o državi rojstva, reje in zakola živali. Povečal se je tudi delež živil trgovskih blagovnih znamk, ki s prodajnih polic izrivajo izdelke blagovnih znamk slovenskih proizvajalcev.
Po drugi strani se je v številnih skupinah izdelkov zmanjšal delež slovenskega porekla. Še največ ga je bilo pri jajcih, svežem mesu ter mleku in mlečnih izdelkih z izjemo sirov. Med popisom oktobra in novembra lani so v trgovinah prevladovali tudi v Sloveniji pridelani jabolka, krompir, zelje … Visok delež živil tujega porekla pa so popisovalci zaznali pri mesninah, testeninah, južnem sadju in posameznih vrstah zelenjave.
Predmet raziskave so bile tudi nakupne navade potrošnikov. Anketirali so jih 917 in jih med drugim vprašali, na kaj so najbolj pozorni pri nakupu živil. Še v raziskavah leta 2018 in 2023 cena v nobeni skupini živil ni bila na prvem mestu, zdaj je povsod, razen pri mesu in mesnih izdelkih ter pri sadju in zelenjavi. Se je pa delež tistih, pri katerih je cena ključna nakupna odločitev, v sedmih letih povečal v vseh popisanih kategorijah živil; pri mleku s 23 na 34 odstotkov, pri mesu z 19 na 25, pri kruhu z 28 na 42, pri moki in testeninah s 30 na 40 ter pri sadju in zelenjavi s 26 na 39 odstotkov.
Delež anketiranih, ki jim je pri odločitvi za nakup najpomembnejše poreklo, je najvišji pri mesu in mesnih izdelkih ter pri sadju in zelenjavi. V obeh primerih znaša 51 odstotkov, toda poreklo kot odločilen dejavnik za nakup je v primerjavi z letom 2018 upadel v vseh skupinah popisanih živil.
Pri razlogih za obisk posamezne trgovine so vprašani na prvem mestu največkrat navedli ugodne cene, akcije in popuste, na drugem bližino trgovine ter na tretjem razmerje med kakovostjo in ceno. Da smo Slovenci zasvojenci z akcijami in znižanji, je v veliki meri posledica izdatnega komuniciranja trgovcev s potrošniki prek televizijskih oglasov in tudi prek letakov, ki jih enkrat na teden pošljejo 400.000 naslovnikom.
V komunikacijski histeriji o tem, kdo je najcenejši in najugodnejši, se je trgovcem kmalu po prevzemu oblasti leta 2022 pridružila tudi vlada Roberta Goloba. Da bi zajezila naraščanje cen, je uvedla popisovanje cen košarice osnovnih živil. Toda trgovci so maloprodajne cene nižali izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice, ki so jih naročali le za vzorec, zato veliki večini potrošnikov niso bili dostopni.
Pomen porekla živil je tako vlada s popisom cen zadušila in spodbudila uvoz cenene hrane sporne kakovosti. Novih tovrstnih zaletavih manevrov politikov si zato ne želi nihče v prehranski verigi. Tudi ne morebitnega znižanja DDV na živila ali omejitve trgovskih marž, kar napovedujejo oboji – tisti, ki so vladali doslej, in tisti, ki bi radi to počeli poslej.