Svet se v leto 2024 podaja s slabo popotnico. Politični voditelji in druge elite so letos izkazali nezmožnost reševanja največjih globalnih problemov miru, varnosti, blaginje, prihodnosti in javnega zdravja. Svetovno politiko že nekaj časa odnaša s tečajev, ker se je porušilo razmerje med glavnimi silami, v letu 2023 pa se je ta trend še nadaljeval. Do nastanka nekega novega reda, kar koli to že bo in kakor koli bo videti, človeštvo čakajo nestabilnost, negotovost in neučinkovitost upravljanja lastne vrste. Najbolj nazorni dokazi so seveda Ukrajina, Gaza in boj proti podnebnim spremembam, kjer na obzorju ni videti skorajšnjega razumnega izhoda niti soglasja, da je ta zares potreben.
Nikoli sicer ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, bi zvenela pesimistična popotnica za leto 2024, nekoliko manj temnogleda pa, da bo prihajajoče leto najmanj kočljivo, tudi zaradi nekaterih pomembnih volitev oziroma vpetosti velikih držav vanje. Že čez dva tedna bodo na Tajvanu, kjer se ponavlja scenarij kitajskih predvolilnih svaril pred podporo garnituri, ki je naklonjena neodvisnosti. A tudi če bo slavila do sodelovanja s Pekingom bolj razumevajoča opozicija, ni gotovo, da bo to razmere umirilo. Xi Jinping je letos dopolnil 70 let, »ponovno združitev Kitajske« pa zapisal kot enega osrednjih ciljev svoje vladavine. Res ves čas ponavlja, da želi to rešiti po mirni poti in si vojne, ki bi mu prinesla tudi hude gospodarske izzive, ne želi, a dogovor je po zatrtju hongkonške demokracije še manj verjeten. V letu 2024 je zato mogoče pričakovati še več napetosti in isker.
Pri tem ne bo nepomembno, da bodo ZDA osredotočene na domačo volilno tekmo z vsem cirkusom okoli sodnih procesov proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu vred, kar bo odmikalo pozornost od sveta. K ZDA bodo strahoma pogledovali Ukrajinci, najprej v upanju, da od kongresa dobijo novo vojaško pomoč, nato pa še glede samega izida volitev. Trump se je v prvem mandatu dobro razumel s Putinom (ki se je v vojno z Gruzijo leta 2008 podal prav sredi ameriške predvolilne kampanje oziroma ob izdihljajih Bushevega mandata, čeprav sta si prej gledala v dušo). Putin gre na volitve v prihodnjem letu tudi sam, ampak tam ne bo posebej zanimivo. In če Trump s svojo politiko Najprej Amerika prihodnje leto zmaga, bo pod vprašajem vse od ameriškega članstva v Natu do notranje stabilnosti ZDA. Kar bo potem bolj tema za še bolj kočljivo leto 2025. Sicer pa bo razgibano, tudi če izgubi, ker bo verjetno spet vsega kriva zarota temnih sil.
Ko je Biden ob nastopu mandata leta 2021 vzkliknil »Amerika je nazaj«, so se nekateri v Evropi cinično ali zaskrbljeno spraševali: »Do kdaj?« Odgovor lahko dobijo že v prihodnjem letu. Trumpovo rušenje transatlantskega zavezništva bi povzročilo še večje negotovosti na stari celini kot v prvem mandatu prav zaradi Ukrajine. Ob tem ima EU še svoje volitve. V nekem trenutku se je zdelo, da je populizem tu v zatonu, pa sta zmagi Melonijeve in Wildersa pokazali drugače, Tusk pa bo moral še dokazati, da ni samo vmesna postaja med dvema obdobjema Kaczynskega. Evropske volitve bodo pomemben vmesni čas za staro celino, pri čemer imajo populisti zvestejše volilno telo od sredinskih strank, kar je še pomembneje zaradi nižje udeležbe na evropskih volitvah.
Spomladi bodo volitve tudi v Indiji, kjer bo vse bolj nacionalistični Narendra Modi po pričakovanjih dobil nov mandat kljub krnjenju demokracije v najštevilčnejši državi na svetu. V naftnem Azerbajdžanu bo nov podnebni vrh, kar bo še enkrat videti – tako je nekdo rekel ob letošnjem dubajskem – kot bi mirovne pogovore vodili trgovci z orožjem. No, sicer pa tudi drugim pogajalcem in trgovcem s človeškimi usodami ni šlo dosti bolje v iskanju dobrih rezultatov. Naj jim v letu 2024 vsaj ne gre še slabše.
