Na splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini se ponavlja vzorec. Vsakič znova v zraku obvisi vprašanje, ali se bodo okrepile sile, ki bi lahko res prinesle spremembo, BiH potisnile v smer države državljanov in reševale probleme ljudi, od zdravstva in ekonomije do infrastrukture in perečega izseljevanja mladih. Jo torej usmerile stran od razumevanja države kot skupka treh etničnih skupnosti, ko ena išče koristi na račun drugih dveh, in mehanizma, preko katerega politične elite treh strani prednostno skrbijo zase. Morda se zdi postavljanje tega vprašanja naivno tudi zato, ker je odgovor na koncu vselej praktično isti. In prav posebnih sprememb v to drugo smer sodeč po nedeljskih rezultatih niti tokrat ni pričakovati. So pa nekateri izidi le nakazali majhen premik, namreč izgubo podpore pri politikih, ki nacionalno komponento poosebljajo.
V tem pogledu je poraz Bakirja Izetbegovića na volitvah za bošnjaškega člana predsedstva kar velika politična bomba. Predstavlja namreč slovo od tega eminentnega položaja za glavno bošnjaško Stranko demokratične akcije (SDA), ki ga je zasedala vrsto let, in poraz politične dinastije Izetbegović. Vendar očitno samo nje oziroma Bakirja Izetbegovića, ki so mu volilci sporočili, da ga imajo dovolj, niso pa isto sporočili tudi sami stranki SDA kot eni od treh glavnih nacionalnih strank v BiH in njeni politiki, saj ostaja najmočnejša bošnjaška v zveznem parlamentu in najmočnejša v Federaciji BiH.
Razplet volitev za predsednika Republike Srbske včeraj še ni bil dokončno znan. Kazalo je, da bo Miloradu Dodiku uspelo zmagati, a ne gladko, tako da je opoziciji včeraj že ponujal koalicijo, kar je zgovorno samo zase. Iz te entitete prihajajo tudi trditve o nepravilnostih in zgodbe o čudnem preštevanju glasov. Dodik se trenutno zdi oslabljen, kar gre deloma pripisati temu, da mu je umanjkala podpora Beograda, ker predsednik Aleksandar Vučić lovi ravnotežje med Moskvo in Brusljem, Dodik pa je za Zahod posebej problematičen in je bil tik pred volitvami na obisku pri Vladimirju Putinu. Vučić je po tihem morda res podpiral Jeleno Trivić, protikandidatko Dodika. A vendar velikega preobrata v Republiki Srbski v nobenem razpletu ne bo. Dodikova stranka, Zveza neodvisnih socialdemokratov, ostaja najmočnejša v tej entiteti in v zveznem parlamentu. Njena kandidatka Željka Cvijanović je bila zlahka izvoljena za srbsko članico zveznega predsedstva. In od Jelene Trivić, če morda zmaga, ne gre pričakovati nove smeri, saj ima podobna nacionalistična stališča kot Dodik ter stranki, ki stojita za njo.
Največja »zvezda« volilnega večera BiH je bil tujec, Nemec Christian Schmidt, ki je takoj po zaprtju volišč objavil spremembe volilne zakonodaje in ustave Federacije BiH, da bi preprečil nadaljnje blokade, ki so jim bili tam priča dolga leta pri oblikovanju vlade, imenovanju ustavnih sodnikov in tako naprej. A ne samo to. Zagrebška diplomacija je bila očitno uspešna, saj je Schmidt tudi spremenil volilno zakonodajo v Federaciji BiH v prid Hrvatom, ki trdijo, da sedanji sistem omogoča Bošnjakom, da zasedajo položaje, ki pripadajo njim. To je povsem v skladu z razumevanjem BiH kot države ostrih linij med tremi etničnimi skupnostmi. In prav zato gre hrvaškim strankam v BiH in hrvaškim politikom s predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu tako v nos Željko Komšić, ki je bil znova izvoljen za hrvaškega člana predsedstva. V hrvaški stranki Most so bili tako jezni na njegovo ponovno zmago, ki jo pripisujejo podpori Bošnjakov, da bi ga razglasili kar za nezaželeno osebo. To se verjetno ne bo zgodilo. Je pa že sama ideja dovolj zgovorna. x
