Osnovnošolcem se z novim šolskim letom obetajo številne spremembe. Poslanci bodo v prihodnjih dneh že tretjič obravnavali novelo zakona o osnovni šoli, ki med drugim vpeljuje kar nekaj pomembnih novosti. Čeprav naj bi bile te zrcalo sledenja času, v katerem živimo, pa v praksi pogosto preglasovani šolniki vseeno opozarjajo, da prihodnost ni najbolj svetla. Celotna družba bo morala na novo postaviti okvire, so jasni.
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) menijo, da šolsko ministrstvo z novelo zakona ureja izzive, ki bi morali biti usklajeni že davno, in da prenovitelje slovenskega šolstva čaka še precej dela. Dobrodošle spremembe vidijo na področju vpisa v srednje šole, kjer ne bodo več pomembne le zaključne ocene, ampak se bodo upoštevali tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Danes so namreč pogosto že učilnice prvošolčkov prostori pehanja za ocenami, s katerimi so močno obremenjeni tako učenci in njihovi starši kot učitelji. Tega, da imajo šole različne kriterije glede ocenjevanja in da ni vsaka podeljena petica tudi zaslužena, celo v vodstvih šol ne skrivajo. Mnogi se zato nadejajo sistema, ki bo pravičnejši do učencev in jih bo spodbujal, da se učijo za življenje in ne za šolo. Morda bo potem v razredih manj otopelosti in nestrpnosti, pa tudi brezupno travmatiziranih srednješolcev, ki so se sicer s samimi odličnimi ocenami vpisali v gimnazije, a so se v sistemu neobvezne srednje šole in v krempljih pubertete nesrečni izgubili – tudi zaradi ambicij svojih staršev, ki so v njih že ob igri v peskovniku videli zgolj zdravnike in odvetnike.
Večina ravnateljev podpira tudi uvedbo tujega jezika v prvi razred osnovne šole kot obveznega predmeta, neenotni pa so glede obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi. Precej pomislekov imajo tudi glede načrtovanega prenovljenega koncepta razširjenega programa, ki predvideva združevanje dosedanjih programov in oblikovanje štirih novih vsebinskih področij. Nejasnosti ostajajo predvsem glede sistemizacije ur in povečanja kadra, brez česar bodo predlagane novosti (p)ostale zgolj drugače poimenovane vsebine, ki so bile uzakonjene doslej.
Dejstvo je, da je tudi v šolstvu vse povezano z denarjem. Predsednica ZRPRS mag. Mojca Mihelič zato upravičeno opozarja, da se je o izboljšavah šolstva nesmiselno pogovarjati, dokler ne bo država izobraževanju namenila več financ in bo konkretne novosti uvedla tudi glede manjše podrejenosti šol zakonskim predpisom in večje avtonomije učiteljev. Ti so še vedno prepogosto postavljeni pred zahteve odločevalcev, ki niso nikoli v življenju izkusili nemoči ob poučevanju v razredu, v katerem imata dva učenca odločbo zaradi primanjkljajev, trije so nadpovprečno nadarjeni, dva pa sta priseljenca in zaradi nerazumevanja slovenščine ne zmoreta slediti pouku.
»Zakon o šoli in učni načrt sta učiteljeva obveza, če sta mu všeč ali ne,« je jasna učiteljica leta 2023 mag. Jožica Frigelj, ki že leta opozarja, da je povezovanje med odločevalci in praktiki rakava rana naše družbe. Čeprav bi se lahko upokojila, še vedno vztraja v razredu – tudi zaradi zavedanja, da za vsakim učencem, ki verjame vase, stoji učitelj, ki je prvi verjel vanj.
Če so za njim tudi starši, ki zaupajo šoli, potem ta ni le prostor polnjenja možganov, ampak tudi varno zatočišče sprejemanja uspehov in neuspehov, ki so prav tako pomemben del zdrave družbe.
