Z gospodarskimi težavami se Nemčija spopada že približno tri leta. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada, splošno poznanega kot Destatis, do težko pričakovanega preobrata še ni prišlo. Po malenkostnem padcu v letih 2023 in 2024 se je BDP v prvem četrtletju letošnjega leta, v primerjavi s kvartalom pred tem, povečal za 0,3 odstotka, v drugem se je znižal za 0,2 odstotka, v tretjem pa stagniral. Tako po napovedih Destatisa kot nemške centralne banke Bundesbank naj bi se Nemčiji letos uspelo izviti iz primeža negativne gospodarske rasti. Pred približno dvema letoma je redni profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Črt Kostevc za časnik Dnevnik napovedal, da bi bil ob upadu investicijskega povpraševanja v Nemčiji del slovenskih izvoznikov zelo izpostavljen, največji padec pa bi se lahko zgodil pri nizko in srednje razvitih tehnoloških podjetjih. Investicije v osnovna sredstva v Nemčiji so se od začetka leta 2024 zniževale, v tretjem četrtletju letošnjega leta pa malenkostno, za 0,1 odstotka, povečale. Napovedi Kostevca so se, sodeč po opozorilih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), uresničile.
Doslej je bilo veliko govora predvsem o težavah slovenske avtomobilske industrije, ki je v veliki meri odvisna od poslovanja nemških proizvajalcev vozil in ki ustvarja okoli desetino slovenskega BDP. Toda očitno so v težave zašla tudi podjetja v nekaterih drugih panogah. V četrtek so namreč na GZS pozvali vlado, da je skrajni čas za uvedbo sheme skrajšanega delovnega časa, pri čemer so opozorili, da je bila industrijska proizvodnja v prvih treh četrtletjih letos medletno nižja za en odstotek, v državah članicah EU pa v povprečju višja za 1,5 odstotka. Visoki padci v Sloveniji so bili predvsem pri srednje visokih in srednje nizkih tehnološko zahtevnih proizvodih, kamor sodijo avtomobilska, strojna, pohištvena in kovinska industrija. Številni slovenski izvozniki na nemški trg pa delujejo ravno v teh panogah.
V Nemčiji si pospešek pri gospodarski rasti obetajo v izrazitem povečanju naložb v obrambno-vojaške namene. Tudi v Sloveniji so za te namene predvidene visoke naložbe. Iz avtomobilske, ki je v obeh državah v krizi, bi se številna podjetja dokaj enostavno lahko usmerila deloma v obrambno-vojaško industrijo. Premier Robert Golob, ki je včeraj obiskal Friedricha Merza, naj bi v Nemčiji lobiral za vojaške posle. To velja pozdraviti, saj mora biti predsednik vlade prvi komercialist države, s skoraj vsakega obiska v tujini pa bi se lahko vrnil s polno aktovko sklenjenih pogodb.
Ker bodo verjetno imela visoka vlaganja v obrambno industrijo v obeh državah na gospodarsko rast le srednjeročne učinke, saj bodo v nekaj letih proizvedene potrebne količine obrambnih izdelkov, se zastavlja vprašanje, kako naprej, da se slovensko gospodarstvo ne bo prehladilo vsakič, ko bo Nemčija kihnila. Načrt je enostaven, izvedba pa težka: treba bi bilo znižati delež izvoza v Nemčijo in ga povečati na drugih, oddaljenih trgih. Pri tem bi morala največje breme nositi podjetja. V veliko pomoč bi jim lahko bili predsednik vlade in ministri, z intenzivnejšo gospodarsko diplomacijo. V večjo pomoč bi jim lahko bila tudi GZS, če bi manj časa namenjala tarnanju nad davki in več časa prodoru slovenskih podjetij na tuje trge.
