Košarkarsko moštvo Brooklyn Nets se je po zaslugi župana mesta New York vrnilo med favorite za naslov prvaka lige NBA. Župan Eric Adams je namreč ukinil obvezno cepljenje za profesionalne športnike, ki živijo in delajo v vzhodnoameriški metropoli. S tem je omogočil, da bo necepljeni superzvednik Kyrie Irwing vendarle smel igrati tudi na domačem parketu. Newyorški učitelji, policisti, gasilci, tudi zaposleni v športnih dvoranah bodo morali še vedno dokazovati svoj cepilni status, če bodo hoteli delati v New Yorku. Vsaj en odmerek cepiva je prejelo skoraj 90 odstotkov meščank in meščanov.
Marca bi moral v Avstriji, v kateri je precepljenost prilezla na 77 odstotkov prebivalk in prebivalcev, začeti učinkovati zakon o obveznem cepljenju proti covidu. Vendar je vlada tik pred zdajci začasno odpravila obvezno cepljenje. Ukrep pri različici omikron ni sorazmeren, je politično odločitev zagovarjala avstrijska ministrica za ustavo Karoline Edtstadler. Poudarila je, da zgodba o obveznem cepljenju ni končana. »Tako kot je virus spremenljiv, moramo biti tudi mi fleksibilni in biti sposobni se prilagajati,« je dodala.
Vlada Janeza Janše ni nikoli razmišljala o uvedbi takšnih rigoroznih rešitev, ki naj bi pomagale dvigniti precepljenost čez klavrnih 60 odstotkov. Uvedbe obveznega cepljenja ali pogoja C na delovnem mestu niso podpirali niti epidemiologi NIJZ. So pa podprli letošnji program cepljenja, ki je na seznam bolezni, proti katerim naj se cepijo zaposleni, dodal covid-19. Obvezna cepljenja proti nekaterim drugim boleznim, na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest, že dolgo poznajo v slovenskem zdravstvu, vojski, policiji, gozdarstvu. Kar se covida tiče, je predlagan programa cepljenja v prvi plan postavil zaposlene, ki delajo v zdravstvu in sociali.
Izkušnji iz ZDA in Avstrije sta še en dokaz, da cepljenje proti covidu že dolgo ni zgolj strokovno, temveč predvsem politično vprašanje. Zato ni treba ugibati, zakaj minister za zdravje Janez Poklukar mesec dni pred volitvami ne podpiše pripravljenega programa cepljenja. Več kot 30 tisoč pripomb, ki jih je dokument prejel v sklopu javne obravnave in medresorskega usklajevanja, je bila dodatna vzpodbuda ministru, da ga je nepodpisanega pospravil v predal.
Poklukarjeva preračunljivost ustreza vodstvom javnih zdravstvenih in socialnih zavodov. Uvajanje dodatnih cepljenj za zaposlene ni prioriteta direktoric in direktorjev. Ni zbledel spomin na izkušnjo iz leta 2015, ko so v ljubljanskem kliničnem centru skušali uvesti obvezno cepljenje zaposlenih proti gripi. Sledil je upor zaposlenih, deževale so anonimke in grmele kritike tedaj opozicijske SDS, varuhinja človekovih pravic je očitala kršenje ustave. Vodstvo kliničnega centra je zatem dvignilo roke nad projektom. Na ministrstvu za zdravje, ki ga je tedaj vodila Milojka Kolar Celarc, so napovedali sistemsko rešitev. Udejanjila je ni ne Cerarjeva, ne Šarčeva in seveda tudi ne Janševa vlada.
Poklukarjevo izmikanje odgovornosti omogoča tudi okoliščina, da ni dorečena nadaljnja strategija cepljenja proti covidu. Domnevo, da bodo cepiva ustavila širjenje bolezni, je spodnesla različica omikron. Po najboljšem možnem scenariju razvoja pandemije se bodo v prihodnje pojavljale nove različice, ki ne bodo bolj nalezljive in bolj virulentne, prav tako ne bodo pridobile dodatne zmožnosti imunskega pobega. V takšnih razmerah bi morale po poživitvene odmerke hoditi le ranljive skupine.
Povsem človeško je upati na najboljše. Hkrati bi morali biti pripravljeni na najslabše. Vendar takšna previdnost aprila ne prinaša volilnih glasov.
