Sistem izposoje mestnih koles Bicikelj je eno najuspešnejših javno-zasebnih partnerstev mestne občine Ljubljana. Po podatkih zasebnega partnerja Europlakata so lani našteli več kot milijon in pol izposoj. Takšne številke niso presenetljive, če upoštevamo, da je izposoja ljubljanskih mestnih koles po zaslugi občine praktično brezplačna in posledično zelo privlačna. Uporabnik sistema Bicikelj plača letno naročnino pičle tri evre, vsaka prva ura izposoje kolesa pa je brezplačna. Če pred iztekom ure uporabnik kolo vrne na postajališče, pa si ga že čez nekaj minut lahko ponovno izposodi za novo uro brezplačne vožnje. Sistem seveda ne bi preživel, če bi se financiral samo iz naročnin in porabe. Ljubljanska občina Europlakatu za mestna kolesa plačuje s pravico oglaševanja na kar 440 javnih oglasnih površinah.
Čeprav se je sistem od leta 2011 s prvotnih 30 postajališč s 300 kolesi razširil na današnjih 84 z 840 kolesi, občanom še vedno ne zmanjka idej, kam še bi širili mrežo postajališč. Na občinskem portalu za pobude meščanov so predlagali postajališče pri Novih Žalah, Rotondi ob Dunajski cesti, na nekdanji končni postaji proge 1 v Vižmarjah, v Drenikovi ulici, pri križišču Jurčkove in Peruzzijeve, pri domu upokojencev v Črnučah, pri železniških postajah Stegne in Litostroj, na Eipprovi, v Sostrem, pri Mercatorju v Podutiku ... Občani, ki stanujejo v večjih stanovanjskih soseskah, pa občino naprošajo, naj z dodatnimi stojali razširi obstoječa postajališča oziroma naj vsaj skrbniki sistema na postajališča pogosteje dodajajo oziroma po potrebi pravočasno odstranjujejo kolesa.
A razen dodatnih dveh postajališč ob Dolenjski cesti, ko bo prenovljena, občina ne načrtuje novih širitev. Pojasnili so, da je pogodba o javno-zasebnem partnerstvu izčrpana. To pomeni, da občina trenutno nima dodatnih oglaševalskih površin, ki bi jih v zameno za širitev sistema ponudila Europlakatu.
Širitev sistema bo tako v prihodnje odvisna od morebitnih zasebnih pobudnikov in njihove pripravljenosti plačati za novo postajališče. Europlakat bo sistem širil le, če se bo našel denimo trgovec, ki bo odprl novo trgovino in bo pred njo hotel postajališče. Ali če bo kakšno podjetje ponudilo sodelovanje, ker bo želelo svojim zaposlenim omogočiti vožnjo na delo z mestnimi kolesi. Ni narobe, če zasebniki na tak način »sponzorirajo« bolj trajnostne oblike prometa. A če imamo sistem mestnih koles, ki je bil vzpostavljen v javno korist, bi bilo smiselno, da njegovo širitev in izboljšave narekuje mestna občina, ki je zagovornik in nosilec javnega interesa na občinski ravni.
Skladno s pogodbo bo Europlakat za obstoječa postajališča in sistem skrbel do leta 2033, ko se izteče javno-zasebno partnerstvo in ko bo zasebni partner odstranil vsa postajališča s kolesi vred. Kaj bo po tem letu, še ni jasno, a priznati je treba, da si je Ljubljano brez mestnih koles težko predstavljati.
Če bo občina razpisala novo javno-zasebno partnerstvo, je zdaj čas, da se mestno vodstvo začne pogovarjati z občani, kako naj bo zastavljena nova generacija sistema Bicikelj. Tako bo dovolj časa tudi za kakšne korenitejše spremembe. Naj se meščani izrečejo o tem, ali naj tudi v prihodnje občina izposojo mestnih koles »plačuje« z oglaševalskimi površinami. Če pa imajo meščani dovolj oglasov na mestnih ulicah in trgih, je deset let dovolj časa, da se preučijo drugi možni finančni viri. Morda bi med skoraj 60.000 aktivnimi uporabniki sistema veljalo preveriti, ali so nemara pripravljeni plačati nekaj evrov višjo naročnino, če bi to pomenilo dober javni sistem izposoje koles brez obremenjevanja mestnega miljeja z oglasi.
Preberite še: Prihodnost Biciklja odvisna od zasebnih pobud
