Kansas s slabimi tremi milijoni prebivalcev ali manj kot odstotkom populacije ZDA na prvi pogled ni zvezna država, po kateri bi sklepali o Američanih in njihovi politiki nasploh. A tokrat je bržkone drugače. Ta sedma najbolj republikanska, kar v ZDA pomeni rdeča zvezna država (po volilnem indeksu PVI), kjer so, denimo, demokrati na predsedniških volitvah nazadnje zmagali leta 1964, je namreč na torkovem referendumu v nasprotju z vsemi pričakovanji z udobno večino zavrnila spremembo ustave oziroma izrecni izbris pravice do splava iz nje. To je bila prva ljudska presoja odmevne junijske odločitve zveznega vrhovnega sodišča, ki je prepoznalo »napako« tega istega sodišča iz leta 1973 in razveljavilo ustavno pravico do splava na zvezni ravni.
V resnici je odločitev Kansasa manj presenetljiva, kot se zdi na prvi pogled. Potrjuje tisto, kar že dolgo pravijo raziskave javnega mnenja. Namreč da večina Američanov, več kot 60 odstotkov, podpira pravico do splava. Nekateri so za takšne ali drugačne omejitve, samo osem odstotkov jih je za popolno prepoved. V Kansasu so se te številke pokazale v praksi. Pa tudi, da vprašanje pravice do splava ni tema, pri kateri bi njegove nasprotnike in zagovornike lahko preprosto enačili s privrženci republikancev in demokratov.
Prvi rezultati referenduma v Kansasu, ki je potekal vzporedno s strankarskimi volitvami kandidatov za novembrske kongresne volitve, so pokazali tudi povečano volilno udeležbo demokratov in zmanjšano udeležbo republikancev, ki jih to vprašanje očitno ni prignalo na volišča. Demokrati že od maja, ko je v javnost ušel osnutek odločitve vrhovnega sodišča, bijejo plat zvona in skušajo pri tem vprašanju (tudi ker jim manjka opaznih uspehov) mobilizirati volilce, da bi novembra čim bolj ublažili ali celo preprečili svoj predvideni poraz. Posebej pomembne bodo volilke, kajti za mnoge ne gre samo za vprašanje strinjanja ali nestrinjanja s pravico do splava, ampak za občutek, da moška politična (in sodniška) večina jemlje v svoje roke vprašanje, ki se zelo tiče prav njih.
Večina na vrhovnem sodišču, ki je spisala junijsko odločitev, ima sicer na dogajanje v Kansasu lahko pripravljen utemeljen odgovor: dogaja se natančno to, kar smo hoteli, namreč da o tej pravici spet odloča vsaka zvezna država zase. Se pa vseeno nakazuje, da je bilo smiselno ravnanje predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa, ki je na koncu sicer glasoval z večino, a si prej (neuspešno) prizadeval za sprejetje manj kategorične odločitve, ki je v celoti pometla s sodbo iz leta 1973. Ena od treh vrhovnih sodnic, ki so se izrekle za ohranitev pravice do splava, Elena Kagan, je prejšnji mesec opozorila, da vrhovno sodišče ne bi smelo izgubiti stika z ameriško javnostjo in z njenim razpoloženjem, saj da je to na koncu lahko celo nevarno za demokracijo. Kansas ni bil končna, ampak prva preizkušnja, ki kaže, da je ta stik pri vprašanju abortusa kratek. A svarilo Kaganove je bilo bolj usmerjeno v prihodnost. Vrhovno sodišče v tej sestavi bi lahko sprejelo podobne odločitve glede leta 2015 prepoznane ustavne pravice do istospolnih porok (ki jih v Gallupovi raziskavi iz prejšnjega meseca podpira rekordnih 71 odstotkov), glede zakonov, ki omejujejo pravico do posesti orožja (73 odstotkov Američanov pravico podpira, a hkrati jih je 66 odstotkov za strožji nadzor in omejitve), ali glede verskih vprašanj. Torej tistih treh G-jev v angleščini (pušk, gejev in boga), ki so bili v središču vrednostnega oziroma kulturnega boja v Ameriki, za katerega je v prejšnjem desetletju kazalo, da se umirja, pa se očitno lahko vrne.
