Če se lahko kdo veseli dejstva, da kateremu od njenih kandidatov ni uspelo na nedavnih državnozborskih volitvah, je to zagotovo Nova Slovenija. Odstopljeni kmetijski minister Jože Podgoršek jo je namreč le nekaj dni pred volilno nedeljo pošteno osramotil, potem ko je prišlo na dan, da se je borcem za kmetijsko zemljo prodal za ušivih osemsto evrov, kolikor je stalo njegovo dopustovanje ob Bohinjskem jezeru.

Nova Slovenija Podgorška zaradi te blamaže tik pred volitvami ni mogla umakniti s kandidatne liste, zato je imela srečo, da vsaj za poslanca ni bil izvoljen. Če bi bil, bi moral v njenem imenu to funkcijo opravljati najmanj pol leta. Če bi mandat vrnil prej, bi bile namreč v volilni enoti, v kateri je bil Podgoršek izvoljen, nadomestne volitve. In v državni zbor bi se uvrstil kandidat, ki bi dobil največ glasov, ne glede na to, na kateri listi se je potegoval za vstop. To pomeni, da bi lahko Nova Slovenija v tem primeru izgubila enega poslanca.

Toda to, da je podkupljivi in lažnivi Jože Podgoršek odstopil kot minister in da ne bo niti poslanec, politikov ne sme uspavati. Srdita vojna za zemljišča na Sorškem polju, v katero so vpleteni kmetijsko podjetje KŽK in posamezni kmetje, ki bi radi obdelovali ista zemljišča, še ni končana, zato lahko na tem bananinem olupku spodrsne še komu. To bi moral imeti v mislih predvsem najverjetnejši novi mandatar Robert Golob, preden se bo odločil, komu bo zaupal vodenje kmetijskega ministrstva. Če drži, da njegovi glavni svetovalci in kadrovalci za področje kmetijstva prihajajo z vrha agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, bi bilo dobro najprej preveriti, kako čiste so njihove roke in njihova vest v zadevi KŽK. Pravni zastopnik v zemljiški spor vpletenih kmetov namreč trdi, da so agencijo opozarjali, da del državnih zemljišč, ki jih ima v zakupu KŽK, v resnici obdelujejo kmetje. Tudi z dokazi naj bi jih založili, a je agencija kmetijske subvencije kljub temu izplačevala KŽK. Dodajmo, da je zagrožena kazen za morebiti neupravičeno izplačane subvencije, za katere glavnino denarja zagotavlja bruseljski proračun, do osem let zapora.

Če bo novi mandatar kandidata za kmetijskega ministra morda iskal tudi med Podgorškovimi najtesnejšimi sodelavci na ministrstvu, bi bilo modro, da tudi njihove roke in vest prej napoti na globinsko slikanje ter preveri, ali niso bili tudi oni vpeti v divji zahod na gorenjskih poljih.

V aferi KŽK ni nedolžnih, saj so tudi kmetje o tem, da so skrivaj obdelovali zemljišča, ki so jih dobili v posest brez zakonsko predpisanega javnega razpisa, molčali. Celo fiktivne račune naj bi izdajali, da bi to prikrili. Oglasili so se šele, ko jih je KŽK po spremembi lastništva na silo odstranil s teh zemljišč. Posledično se je tam dogajalo marsikaj, tudi s traktorji so se drug drugemu vozili po nogah, vedo povedati vpleteni. Zato je prav, da o tem, kdo je kriv in kdo ne, razsodi sodišče, ne minister, in da začnejo svoje delo končno opravljati tudi kriminalisti, ki se, čeprav se zadeva vleče že skoraj tri leta, v zvezi s tem doslej še niso pretegnili.

Afera KŽK je tudi razgalila velikanski problem, ki ga ima Slovenija zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin, ki je predvsem posledica nespametne pozidave, zato je boj za vsako ped zemlje neizprosen. Vzorčni primer, kako se ne dela, je okolica Murske Sobote, ki je pred leti veljala za slovensko žitnico, danes pa tam najboljša kmetijska zemljišča zasedajo trgovski centri. Bo kdo ustavil to norijo?! 

Priporočamo