Nerazumljivo, neodgovorno in nevarno je, da sta kmetijsko ministrstvo ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dvignila roke od bolezni modrikastega jezika (BTV) in spopad z njo prepustila rejcem. Pri tiščanju glave v pesek sta jima delali družbo tudi kmetijska in veterinarska zbornica. Tako rejcem kot javnosti so našteti do objave v Dnevniku družno zamolčali prave razsežnosti razširjenosti BTV, ki že mesec dni ni niti približno omejena zgolj na dve ilirskobistriški reji ovac, ampak se je razpasla povsod.
Koliko gospodarstev je v resnici okuženih, ne ve nihče. Ker živali z značilnimi bolezenskimi znaki mrgoli, se je država odločila, da diagnostike, s katero bi potrdila ali ovrgla sum na BTV, ne bo več izvajala, še manj plačevala. To počne le še na ozemlju treh območnih uradov UVHVVR (ptujskega, mariborskega in murskosoboškega), kjer bolezni še niso potrdili. Za večji del države pa je obveljalo, da BTV na posamezni kmetiji zgolj na podlagi kliničnih znakov razglasi terenski veterinar. In odredi ukrepe, med katerimi je ključen prepoved premikov živali.