V tem primeru se zdi, da stvar ni tako preprosta. Večinoma se z vso pravico identificirajo z Zahodom, a tukaj sta najmanj dve »neprijetni« bremeni: breme holokavsta, zaradi česar jim že več kot petdeset let vcepljajo krivdo, in vzhodno vprašanje, s katerim so v zadnjih štiridesetih letih dobili del naroda in ozemlja, ki se je oblikoval kot del vzhodnega sveta. Dovolj je že, če pogledaš nekatere filme R. W. Fassbinderja ali bereš Thomasa Bernharda ali Heinerja Müllerja, da dojameš, v kakšnih dilemah se lahko znajde nekdo, ki se počuti Nemec. Tu prihajamo do razprave o nemškosti, ki jo od sredine 19. stoletja večinoma razumemo kot stvar, s katero se ukvarjamo zaradi nje same in veselja, ki jo zaradi nje občutimo. Po drugi strani se kot nenemška kaže koristnost oziroma načelo, po katerem se z neko stvarjo ukvarjamo zaradi osebnih ciljev, zunaj stvari same.
Javna stanovanja
Država v Ljubljani gradi 400 stanovanj
