Še vedno je povsem mogoče, da bo ameriška republikanska stranka demokratom prevzela večino v obeh domovih ameriškega kongresa, pa so ob včerajšnjem objavljanju rezultatov torkovih volitev republikanci vseeno obveljali za poražence. V politiki zna biti preseganje pričakovanj pomembnejše od zmage, in to so tokrat storili demokrati, ki so poleg predvolilnih napovedi negirali tudi zgodovinski trend, po katerem stranka predsednika na volitvah sredi njegovega mandata utrpi znaten poraz. Demokrati imajo realne možnosti, da obdržijo večino v senatu, v predstavniškem domu pa bo njihov poraz očitno relativno tesen, čeprav bo še vedno poraz.
Nekdo je očitno storil nekaj prav in nekdo nekaj narobe. Demokratski predsednik Joe Biden je v izteku kampanje veliko stavil na poudarjanje branjenja demokracije, kar so tik pred volitvami javno pod vprašaj postavljali celo nekateri demokratski strategi, tako kot tudi strankino res glasno izpostavljanje branjenja pravice do splava. Strel v koleno to očitno ni bil, a najbolj pomenljivo je, da volilci demokratom očitno niso izstavili tako visokega računa za šibko ekonomijo, kot se je obetalo. Oziroma da tega niso znali dovolj unovčiti republikanci. Razloge za to bodo slednji morali poiskati znotraj stranke, verjetno pa ji ni koristila očitno vse večja razdeljenost okoli bivšega predsednika Donalda Trumpa, ki je s svojo agendo zanikanja rezultatov volitev leta 2020 že med izbiro republikanskih kandidatov za tokratne volitve vnašal razdor. Republikancem je, neznačilno zanje, z izjemo kritike Bidna umanjkalo koherentno in enotno predvolilno sporočilo.
In za Bidna so bile te volitve posebej pomembne, ker štejejo tudi kot ocena njegovega dela. Seveda je lahko zadovoljen, saj rezultat krepi njegove pozicije, četudi še ni jasno, ali se je manjši poraz od napovedanega zgodil zaradi njega ali njemu navkljub. Še vedno ima namreč zelo nizko podporo in se je zato celo držal stran od nekaterih tesnih tekem. Toda doseženi rezultat bo Biden verjetno spremenil v popotnico za naslednjo kampanjo, če se bo vanjo podal – čez deset dni bo star 80 let –, ga pa ob republikanski večini v najmanj enem domu kongresa čakajo blokada potrjevanja njegovih zakonskih idej in najbrž še politično obremenjujoče kongresne preiskave, denimo umika iz Afganistana ali poslovanja njegovega sina v Ukrajini, na Kitajskem in drugod.
Bivši predsednik Trump nad volilnimi izidi ni preveč zadovoljen, je rekel včeraj, a seveda dodal, da so zanj osebno velika zmaga, saj da je velika večina kandidatov z njegovo podporo slavila, pri čemer je spregledal nekatere velike poraze, najbolj odmevno za senatni sedež v Pensilvaniji. Vprašanje njegovega dometa se postavlja vse bolj, sploh ker so volitve prinesle še en nov dejavnik v republikansko stranko. Guverner Floride Ron DeSantis je veliki zmagovalec volitev, zanesljivo, z dvajsetimi odstotnimi točkami naskoka, je dobil nov mandat na Floridi, potem ko je pred štirimi leti zmagal tako tesno, da je bilo potrebno ponovno preštevanje glasovnic. Slavil je tudi v nekaterih demokratskih predelih in med latinskoameriško populacijo, pa tudi sicer so se republikanci na Floridi še utrdili s štirimi prevzetimi kongresnimi sedeži demokratom, kar daje DeSantisu, politiku, ki velja za nekakšnega manj robatega Trumpa, dobro izhodišče za naskok na predsedniško nominacijo, o kateri se tako glasno govori, Trumpu pa se obeta izziv, da pokaže, ali je še pri močeh tako zlahka odpihniti tekmece v stranki, kot je to storil leta 2016.
