Medtem ko je med pandemijo kolo postalo simbol upora proti vladajoči kliki, je električni skiro postal predvolilni bombon največjih vladnih strank. Motorizirani dvokolesnik brez pedalov in sedeža je namreč glavna nagrada v nagradni igri in križanki predvolilnih glasil SDS in NSi. »Človek bi skoraj pomislil, da je nekdo od mamine firme na stroške države nabavil preveč skirojev, ki se jih zdaj morajo nekako znebiti,« je to elektrificirano nagrajevanje na twitterju duhovito komentirala Primorka s psevdonimom Meg White.
Če je predvolilno razmetavanje z e-skiroji bizarno in komično, je njihova razširjenost v cestnem prometu marsikomu postala tudi nadležna. Najbolj priljubljene prometne poti e-skiroistov praviloma potekajo skozi cone za pešce in po pločnikih, kjer njihova hitrost ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko giblje pešec. V vsakdanjosti pa se je marsikateremu pešcu zgodilo vsaj enkrat, da je zadnji hip odskočil pred neslišnim skirojem, ki je z nezmanjšano hitrostjo švignil mimo. Obstaja tudi več deset nesrečnikov, ki jim trčenja ni uspelo preprečiti.
Množičnost malomarnih voznikov električnih skirojev ni naključna. Država je več let naklepno tolerirala ilegalno uporabo električnih skirojev in po polžje posodabljala zakonodajo. V obdobju brezpravja je ena izmed policijskih uprav po svoje izobraževala uporabnike o »pravilni« uporabi električnih skirojev.
Leta 2020 jim je javno sporočila, da je »uporaba skirojev dovoljena na površinah, namenjenih pešcem oziroma kolesarjem. Po trenutni zakonodaji se električni skiro uvršča med tako imenovana posebna prevozna sredstva, ki se jih lahko uporablja v cestnem prometu na površinah, namenjenih pešcem in kolesarjem, ter na območjih za pešce oziroma območjih umirjenega prometa. Skiro je treba uporabljati tako, da ne ogrožamo oziroma oviramo pešcev in kolesarjev.« Nič od tega ni držalo. Uporaba e-skirojev je bila takrat še v popolnem nasprotju z zakonodajo. Vsakogar, ki se je z električnim skirojem vozil v cestnem prometu, bi morala policija kaznovati s plačilom 500 evrov globe.
Šele avgusta lani je vožnjo z električnimi skiroji legalizirala novela zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememba je prišla prepozno. Samoiniciativno privzgojene prometne folklore ni več mogla odpraviti. Tudi včerajšnja nacionalna preventivna akcija za varnost voznikov e-skirojev ter sočasni preventivni policijski nadzor bi se morala zgoditi že bistveno prej in ne šele prvič.
Ampak zgolj preventivno delo ne bo dovolj. Nujno bo izboljšati prometno infrastrukturo tako, da bo zmanjšala število konfliktnih situacij med pešci, kolesarji in uporabniki lahkih motornih vozil na električni pogon. Sočasno bo treba v večinsko nezaščitene glave e-skiroistov vcepiti prepričanje, da jih bo zabolelo v denarnici, če se ne bodo držali cestnoprometnih predpisov. Prehitra vožnja stane 250 evrov.
Slednje »izobraževanje« je izključno v pristojnosti policije, ki pa se je v minulih letih skoraj povsem umaknila iz mestnih središč, če odmislimo nogometne derbije in protivladne proteste. Prometna varnost pešcev ni več področje rednega nadzora, na pločnikih se je vzpostavil zakon močnejšega. In hitrejšega. Brzeči dvokolesniki, ki vijugajo po conah za pešce, so danes najopaznejši strankarsko subvencioniran simptom neustrezno urejene prometne problematike, ki je tudi že statistično ovrednotena. Od začetka leta je bilo v nesrečah udeleženih 24 voznikov e-skirojev. V dveh tretjinah primerov so bili povzročitelji. En voznik je umrl.
Pa se sezona še ni niti prav začela. x
