Krivci bi morali odgovarjati za sedanjo katastrofo in seveda tudi za vse ostale napačne odločitve, ki so prebivalce ter državo oškodovale, a tega od »naših svetih krav« nismo nikoli dočakali, ali le redko. Bo od zdaj naprej kaj drugače? Vprašanje. Bomo državljani še vedno ponižno tiho in solidarni na vse možne načine?
Saj gotovo poznate stari pregovor »po toči zvoniti je prepozno«? Čeprav ne verjamem v moč zvonjenja pri preganjanju toče, ki ga propagira Cerkev, pa pregovor postreže z resnico: če prej nismo ničesar ukrenili in če smo sprejemali napačne odločitve, je zdaj prepozno, vse nastale posledice, vsa nastala škoda je tu. Lahko pa so opomin za drugačno ravnanje v prihodnosti.
Kot veste, so se politiki vseh naših strank dogovorili, da ne bodo razpravljali o preteklosti, da ne bodo iskali morebitnih krivcev za obsežnost grozovite povodnji, ampak bodo vse moči strnili v reševanje tega, kar se rešiti da, in v pomoč prizadetim. Seveda je tako prav, vendar le začasno. Zdaj bi bilo treba dobro analizirati napake, na vseh nivojih, poiskati vzroke zanje in tudi ljudi, ki so jih zakrivili. Kdo je recimo omogočil gradnjo na poplavnih področjih? S katerimi zakoni? Kdo ne skrbi za vodotoke, še zlasti za hudournike in se požvižga na preventivo? (Ko so imele občine svoje vzdrževalce, se to ni dogajalo.) Kdo ne čisti gozdov, pušča v njih in ob rekah kupe ostankov lesa in hlodovine, ki posledično podirajo mostove in večajo razlivanje voda?
Se opravičujem izjemam za svoje mnenje, a če pogledam na splošno, vidim, da v naši samostojni državi vedno bolj prevladujeta neodgovornost do skupnega, do skupnosti spet na vseh nivojih, ob zaželeni in stokrat poudarjeni lastni iniciativi. Lastni iniciativi pretežno za lastno bogatenje in to na čim lažji način. Saj ni bilo nič drugega pričakovati ob težnjah za čim vitkejšo državo, za čim večjo ter hitrejšo privatizacijo, ob kraji skupnega dobra in spreminjanju prejšnjih vrednot. Ta »čudoviti« neoliberalizem!
Prava solidarnost bi zame bila v manjšanju socialnih razlik, v nižanju razslojevanja. Prihodnost je vse prej kot rožnata in če hočemo vsi preživeti, bo to edina možnost.
Polona Jamnik, Bled
