Kako nastajajo moje pesmi? Če navedem primer komada Če se od spominov da živeti: ta ni ne izrazito narodnozabaven in ne kaj drugega, je nekakšen 'folk muzik'. Ko sem zapisal 'Če se od spominov da živet, potem jaz še dolgo bom na svet', sem najprej pomislil, kako to, da se takšnega stavka še nihče na tem svetu ni spomnil.
Ali pa recimo 'Mi gremo pa na morje, se plavat naučit'. To je bržkone nekaj, kar je doživel vsak starš, ampak vprašam se, zakaj je ravno meni to takrat padlo na pamet. Res nisem v tem pogledu nič drugačen ali posebnega, vodijo me izkušnje in življenje okoli mene. Ali pa butasta fora: krokodilčki v očeh. Kakšni krokodilčki v očeh? Če se zdaj spomnim za trideset let nazaj, se vprašam, kako sem si sploh upal kaj takega objaviti. Take fore se mi dogajajo, ki bi se lahko dogajale vsakemu. Po mojem imajo zato ljudje občutek, da smo res del tega slovenskega DNK-melosa, ker črpamo iz tega okolja.
Vsaka melodija, vsaka pesem si mora zaslužiti obstoj. V njej mora biti nekaj takšnega, da si človek zapomni, da nekaj pove. Stavek v notah ali z besedami, ki se vtisne in dotakne poslušalca. Ena od stvari je torej, da si upamo. Vsi bi nam radi malce slabšalno rekli, češ da smo Čuki narodnozabavni ansambel. Ali pa rečejo, saj tako in tako pišemo za najstnike, češ da je to lahko. Tudi to smo že slišali, da delamo za otroke in da smo zato otroški bend. Ampak v resnici gre zgolj za to: ko pesem pride, pride. Recimo pesem Ko ko ko; kdo bi si misli, da bo ena taka pesem, ki sem jo napisal na jadrnici, ko smo se malo hecali, postala najbolj predvajana slovenska pesem na youtubu. Nihče. Je pa res, da si večina glasbenikov na sceni tega ne bi upala posneti. Ne bi si upali, ker bi jih potem tako popredalčkali. x Nedeljski dnevnik