Politika – slovenska, evropska in svetovna – postaja vedno bolj bizarna, milo rečeno. Do nas prihajajo skope, večkrat nasprotujoče si informacije, ki nam povzročajo neorientiranost, širijo nelagodje in strah. Naj navedem samo zadnji primer medsebojnega obtoževanja glede jedrske elektrarne Zaporožje.
Ukrajinci svarijo, da jo bodo zdaj, zdaj razstrelili Rusi, čeprav temu oporeka celo šef opazovalcev OZN in dvomijo v Washingtonu, Rusi, ki imajo jedrsko elektrarno že leto dni v svojih rokah, pa trdijo, da o tej diverzantski akciji razmišljajo Ukrajinci (ob pomoči Britancev) z namenom, da bi izsilili Zahod za še več orožja, oziroma direkten spopad Nata z Rusijo. Ne glede na to, kaj od tega drži, se mi zdi, da uporabljajo metodo »kuhanja žabe«, ko nas korak za korakom pripravljajo na jedrsko vojno. Žal to ni teorija zarote, ampak nas odločevalci brez našega pristanka skoraj zagotovo vodijo v svetovno katastrofo.
Večina se nas še spominja posledic po Černobilu, tudi mutacij pri vseh živih bitij, strokovnjak v zadnji Areni z nepogrešljivo Vido Petrovčič pa nam razlaga, da radioaktivno sevanje ni posebno nevarno, da so včasih uporabljali radioaktivne kreme, kopeli itd. Da, informacije, ki jih širijo taki »strokovnjaki«, lahko podcenjujejo resnično nevarnost. Informacije lahko tudi s puhlicami prevrednotijo v njihovo pozitivno nasprotje in, še večkrat, močno prepletejo z lažmi. Ali pa se pozneje vse skupaj izkaže kot ena sama velika laž, za zavajanje prebivalstva.
Pa vendar si glede tega nismo enotni. Eni se od politike ogradijo, jih sploh ne zanima, češ, vsi politiki so enaki, drugi jim spet vse verjamejo, še zlasti v »resnico svojih«, tretji pa njihove informacije in še bolj delovanje filtriramo skozi kritično presojo. In trpimo, ker imamo premalo glasu, da bi nas slišali ter izpolnili obljube. Norčujejo se iz nas, mar ne? Kako naj drugače razumem aktualno dogajanje v zvezi z javnim zdravstvom? Po sedemurnem sestankovanju na Brdu so nam iz Gibanja Svoboda sporočili:
• zdravstvena reforma – vsem dostopno, učinkovito, kakovostno in finančno stabilno javno zdravstvo - ostaja njihova prioriteta;
• stranka – tudi predsednica parlamenta Urška Klakočar in predsednik vlade Golob – zdravstvenega ministra Bešiča še naprej podpira; njihova utemeljitev: uresničuje koalicijske zaveze; njihova dimna zavesa: neprestana hvala z dopolnilnim zavarovanjem, ki so ga »ukinili«;
• interpelacija SDS je samo nadaljevanje njene politizacije.
Imamo: zdravstveno ministrstvo z ministrom Bešičem, ki tudi sam prakticira dvojno prakso, se ne drži koalicijske pogodbe in neuspešnost prekvalificira v zgodbo o uspehu; predsednika vlade Goloba in njegovo izjavo, da bo on vodil zdravstveno reformo, pa tega ni videti; dva strateška sveta. Kirurg Erik Brecelj, čislan kot zdravnik in moralna avtoriteta, vodi drugega in brez dlake na jeziku izjavi: Bešič je nesposoben, dela škodo javnemu zdravstvu, tudi laže, mora oditi še pred interpelacijo, samo čakajo na drugega ministra, Golob je OK …
Dogajanje me spominja na kakšno otroško izštevanko: Bešič podpira javno zdravstvo, tralala, stranka Bešiča, hopsala, Golob Bešiča, Brecelj Goloba, vsi zadovoljni in uspešni, tralala. Tukaj pa se idila prekine, nastopi tragedija (za zdravstvo in narod), v resnici pa tragikomedija s protagonisti »komedijanti«. Zame bi bili tako presneto smešni s svojimi poenotenimi izgovori, če me ne bi skrbela usoda zdravstva in bolnikov. Da si malo umilim skrbi, se tolažim: »Morda pa imajo v Svobodi dobre načrte in jih skrivajo zaradi lobijev? Morda pa Bešič ni tako slab in rivalski Brecelj rohni zaradi svoje užaljenosti, ker ga ne upošteva in hoče nanj preložiti vso odgovornost, tudi svojo, zaradi morebitnega padca reforme?«
Na koncu mi pride na misel: »Mogoče pa v resnici Bešiča ne podpirajo in mu puščajo samo možnost, da bo častno odstopil sam?« Moja domneva se že naslednji dan uresniči. Bešič odstopi skupaj s košem puhlic, v to ga v resnici prisili premier. Ta ga je še včeraj na videz podpiral, danes pa: »Že dalj časa se razhajava glede pogledov na krepitev javnega zdravstva.« Gibanje Svoboda, ki je Bešiča še včeraj odločno podpiralo, danes kima Golobu. Res ne vidijo, da se s tako komunikacijo norčujejo iz sebe in iz nas?
Sem zadovoljna? Sem, ker je s tem nastala možnost, da reformo končno zapeljejo v pravo smer. Če jo bodo, pa bomo kmalu videli.
Polona Jamnik, Bled
