»Pripadamo različnim etničnim skupinam, a se vseeno družimo mladi različne nacionalnosti. A glede pouka je bolje, da smo ločeni, saj se moramo učiti svoj materni jezik, mi svojega in Bošnjaki svojega. Prav tako ima vsak svojo zgodovino svojega naroda. Je pa dobro, da smo oboji pod isto streho, tako da se lahko družimo med seboj, ko ni pouka.«
Očitno jih torej pri druženju po pouku naenkrat ne moti, da govorijo različna jezika. Morda pa se, podobno kot različne etnične skupine v Indiji, sporazumevajo med seboj kar v angleščini.
