Ker Črnčec v svoji kolumni z 12. 11. 2025 ne pove nič oprijemljivega o tem, kaj naj bi nova družbena pogodba v obliki ustave vsebovala, in ker je Črnčeceva politična preteklost znana, kličem tudi jaz: stop, ustavimo konje, tako kot pozivajo vlado pri (zame neprimerno poimenovanem) Šutarjevem zakonu Glas ljudstva, Inštitut za kriminologijo, Pravni center za varstvo človekovih pravic ter posamezni pravni in varnostni strokovnjaki. Ne pozabimo na pomisleke in rezerviranost same predsednice republike.
Nekdanji direktor Sove, svojčas med militantnejšimi podporniki Janeza Janše in agitatorji agende SDS, nato pa skesanec in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Golobove vlade ter sedaj glavni nadzornik novoustanovljenega obrambnega holdinga, govori o drugačni implementaciji 65. člena ustave, ki pravi, da »položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon« in nas nato poduči o tem, da imamo »vsi državljani človekove pravice in temeljne svoboščine«, da so »naše individualne, osebne omejene s tem, ko začnemo posegati v pravice drugih«, da je »varnost temeljna podstat skupnega sobivanja« in da je naloga države, da nam »vsem zagotovi enake stopnje varnosti«. Temu bi sam rekel, da odkriva toplo vodo. To vsi vemo že iz osnovne šole.
Ne razumem pa, na kaj cilja Črnčec, ko piše o drugačni implementaciji 65. člena ustave. Že tako in tako je urejanje položaja Romov prepuščeno zakonu, ki pa ni tako izjemno restriktiven do človekovih pravic, kot ga sedaj vlada vsiljuje državnemu zboru. »Šutarjev« zakon bo namreč veljal za vse državljanke in državljane. Če ima pisec v mislih podrobnejšo ureditev položaja in pravic Romov po vzoru avtohtonih Italijanov in Madžarov, pa si vzemimo čas in z romsko skupnostjo poiščimo zanjo in za širše družbeno okoljem, zlasti tam, kjer Romi živijo, najbolj primerne rešitve.
Pri tem bi Črnčeca vprašal, od kod položaj in pravice, tudi iz naslova pozitivne diskriminacije, kot je na primer dvojna volilna pravica, ki ga uživamo pripadniki italijanske in madžarske narodnosti? Da se ne bo trudil z iskanjem informaciji ali se celo osmešil z odgovorom, da po zaslugi Demosove vlade iz leta 1992, naj mu povem, da nas vsebinsko ščitijo že od ustave SFRJ in SRS iz leta 1974, za snovanje katerih je imel največjo zaslugo Edvard Kardelj.
Aurelio Juri, Koper
