SŽ so namreč partnerjem Madžarom prodale strateško najpomembnejše zemljišče v Sloveniji med Trgom OF, Dunajsko in Vilharjevo cesto, preko katerega potekajo vse narodne in mednarodne železniške proge, za vsega 23 milijonov evrov, poleg tega pa zapravile še preko 100 mio evrov za gradnjo Potniškega centra Ljubljana, ki bi ga moral na svoje stroške zgraditi madžarski partner. Čudi seveda, da je želel to za Slovenijo škodljivo pogodbo razveljaviti madžarski partner z arbitražo na Dunaju, a se s tem SŽ niso strinjale. Kdo so akterji te škandalozne pogodbe, nam občanom v skoraj dvajsetih letih ni uspelo ugotoviti. O prodaji zemljišč Slovakom (Vilharija in zemljišče nekdanjega parkirišča ob Masarykovi ulici) bi nam lahko povedal kaj več urad župana. Zemljišča so brezglavo prodali že pred državnim prostorskim načrtom (DPN), ki bi moral biti osnova za kakršno koli projektiranje.
Da je zemljišče premajhno za novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti, je bilo jasno že ob arhitekturnem natečaju, na katerem je zmagal biro Bevk Perovič arhitekti. Širiti ga ni bilo mogoče zaradi Emonike in Vilharije, in tako v novi avtobusni postaji ni bilo dovolj peronov. Krivdo za fiasko premajhne avtobusne postaje je župan Zoran Janković valil na arhitekte, »ker niso pojasnili, kako bodo avtobusi obračali in kako bo avtobus prišel najhitreje na PCL in ga tudi najhitreje zapustil« (kar bi bilo seveda iz Fabianijevega obroča). In kar hitro so našli rešitev, avtobusni terminal ob Vilharjevi cesti bo postal Severni avtobusni terminal, manjkajočih petnajst terminalov do števila, ki jih ima stara avtobusna postaja, pa bo biro Bevk Perovič arhitekti projektiral za 1,6 milijona evrov z izvozom iz Masarykove ulice, ki je že dobil ime Južni avtobusni terminal. SŽ, ki bodo upravljale avtobusni promet z družbo Nomago, so napovedale, da se bo avtobusni promet povečal kar za 50 % in tako bo seveda Ljubljana morala dobiti še tretji avtobusni terminal, česar nimajo niti mnogo večje evropske prestolnice.
Članek novinarja Mihe K. Turka z zgornjim naslovom (Dnevnik, 28. 11. 2025) nam sporoča, da bo bodoča glavna avtobusna postaja, ki je že dobila gradbeno dovoljenje v Zupančičevi jami, daleč od Fabianijevega obroča, na katerega so usmerjene vse avtobusne vpadnice, daleč od železniške postaje in od Bavarskega dvora, kjer bo glavna prestopna točka. Rešitev za povezavo bodo brezplačni avtobusi, ki bodo povezali avtobusne terminale za medmestne in mednarodne linije in železniško postajo z Bavarskim dvorom.
In kako bo s prestopom železniške postaje na Ljubljanski potniški promet (LPP)? Prostor velikega parkirišča ob postaji in Masarykovi cesti-Fabianijevem obroču je bil idealen za rešitev tega problema. Toda zemljišče parkirišča je MOL prodala Slovakom pred nekaj leti. Tako bodo tudi potniki železniškega prometa morali uporabljati brezplačne avtobuse za prevoz do Bavarskega Dvora. Izračuna števila potnikov v prometnih špicah in števila potrebnih avtobusov pa, kakor izgleda, še ni.
Idealno rešitev problema napoveduje infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek že konec letošnjega leta, ki se končuje čez mesec dni. Tovorni železniški promet se bo usmeril na obvoznico, potniški železniški promet pa pod ali nad terenom. Tako se bo združila severna in južna Ljubljana, nad pokrito železniško progo, ki bo verjetno poglobljena (saj pravijo, da je za poglobitev vse pripravljeno) pa bo prostor za avtobuse. Problem je le, kot je povedal nekdanji mestni urbanist arhitekt Janez Koželj, da severna obvoznica ne pride več v poštev zaradi goste naseljenosti, območja, mostov in vodonosnika-rezervata, zemljišča južne trase pa so (bila?) v lasti županove družine in tujih državljanov in namenjene gradnji ekskluzivne stanovanjske gradnje, smo izvedeli v Tarči. Tako tudi z obvoznico za železniški tovorni promet ne bo nič.
Rešitev pa je napovedal naš novi mestni urbanist Rok Žnidaršič. Skozi Potniški center Ljubljana bo potekal pod terenom tovorni železniški promet, po terenu pa potniški promet. Kako bodo urejena križišča železnice z Dunajsko in Šmartinsko cesto, gospod Žnidaršič ni povedal. Možna je seveda dodatna poglobitev podvoza za kakih pet metrov in podaljšek klančin do Bavarskega dvora in Plave lagune, ali pa most nad tiri z malo manjšo klančino. Tretja možnost pa je, da se križišča ukinejo, saj je Ljubljana krožno povezana že z avtocesto, in malo daljši obvoz ne bi bil problematičen.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
