Resda so novitete popularne, saj so po navadi obrazložene z dobrimi nameni in z odpravljanjem anomalij, na videz naj bi bile dobre za vse, kot kažejo dosedanje izkušnje o spremembah pri dohodnini, pa imajo koristi od njih predvsem tisti z visokimi dohodki.
S predlaganim zakonom na stanovanja vlada želi obdavčiti prazna stanovanja zato, da se poveča ponudba stanovanj. Po razpoložljivih podatkih ima 20 % fizičnih oseb v Sloveniji drugo stanovanje, 5 % pa več kot tri. Tisti, ki imajo drugo stanovanje, so v večini lastniki stanovanj, v katerih bivajo, in ki niso nadpovprečne vrednosti, drugo enoto pa uporabljajo kot počitniško enoto, oziroma kot to imenujejo evropski predpisi, »drugo bivališče«.
V skladu s predlaganim zakonom bo nekdo, ki živi v stanovanju, vrednem denimo 200.000 evrov, in ima drugo bivališče v vrednosti 100.000 eur, na leto plačal 1400 eur davka na premoženje. Tisti, ki pa imajo trikrat, petkrat, desetkrat več vredne stanovanjske enote (stanovanje, hišo, palačo), v kateri bivajo, ne bodo plačali nič davka. Torej spet se obremenjuje srednji razred, ki je v večini primerov do drugega bivališča prišel z dolgoletnim varčevanjem in delom ali dedovanjem. Tisti, ki imajo več stanovanj in jih uporabljajo kot naložbe, te praviloma oddajajo (morda bo tega po uvedbi takega davka res nekaj več), vendar pa itak imajo toliko virov prihodkov, da jim ta davek ne bo predstavljal bremena. V skrajnem primeru pa bodo primerno dvignili najemnine, saj jim predlog zakona ponuja rešitev.
Sredstva iz tako zbranega davka, ki naj bi bila namenjena zmanjševanju obremenitve dela, pa bodo, tako kot kažejo dosedanje izkušnje, pristala pri delodajalcih. Skratka: ukrep, ki je na videz pravičen, se bo spet izognil odpravi poglabljanja razlik med tistimi, ki živijo od svojega dela, in tistimi z neprimerno velikimi zaslužki, ki živijo od donosa kapitala.
Z izboljšanjem obstoječega davka od premoženja in NUSZ – odpravo lukenj in napak, ki so se v preteklosti pokazale, z izboljšanjem evidenc, brez velikih presenečenj, tako, kot naj bi se davčni ukrepi sprejemali – bi se vlada lahko izognila anomalijam in napakam, ki jih prinaša sedanji predlog zakona.
Majda Koren, Ljubljana
