V strukturi cene storitve ali produkta (za zagotavljanje standarda bivanja) so upoštevani tudi vsi ukrepi ravnanja z odpadki, ki jih mora izvajalec posamezne dejavnosti uresničevati zaradi varovanja okolja.

Ključni produkt, ki pogojuje ceno standarda bivanja, je energija, ki ima direkten in indirekten vpliv na razvoj celotne družbe. Ena od oblik energije, poimenovana elektrika, je trenutno zelo aktualna družbeno-politična tema, in to predvsem zaradi pomanjkljivega ozaveščanja širše družbene skupnosti. Poizvedovalni referendum, s katerim se želi pridobiti od državljanov mnenje o gradnji drugega bloka nuklearke, je milo rečeno sprenevedanje. Kot državljan naj bi imel lastno mnenje o upravičenosti pristopa k izvedbi projekta jedrskega objekta, poimenovanega JEK 2, namenjenega proizvodnji električne energije, toda na žalost ugotavljam mnogo neskladnosti. Podatki, informacije in njihova vsebina producirajo sporočila, ki ne posredujejo verodostojnega pomena. Posledica je nastajanje polresnic, povzročanje dilem in porajanje dvoma o upravičenosti sprejetja določene odločitve. To in pa poznavanje tudi slabih sprejetih ukrepov odgovornih odločevalcev v bližnji preteklosti, ki so posledično povzročili nastanek škode, mi je izoblikovalo dileme, na katere bi želel zaradi lastnega odločanja dobiti nedvoumna pojasnila.

Vlada je leta 2006 sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, v kateri je predvidela izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju drugi blok NEK) – glej revizijsko poročilo Računskega sodišča št. 3262-3/2016/114 z dne 18. 9. 2019, v katerem javna inštitucija dosledno uporablja poimenovanje jedrskega objekta, ki je tudi predmet vsebine revizije.

Poimenovanje projekta z JEK 2 namesto NEK 2, čeprav ne obstaja jedrski objekt JEK 1, je bila sprejeta kje, kdaj, zakaj, kako in na osnovi česa?

Ali ekonomika novega jedrskega objekta upošteva vse stroške, ki jih bo projekt posledično povzročil, vključno z uresničitvijo vseh mednarodno sprejet obveznosti?

Ali cenovni podatki o ekonomiki predvidenega projekta temeljijo na vseh stroških izključno samo za novi jedrski energetski objekt na lokaciji v neposredni bližini NEK?

Lahko izvedba nameravanega projekta novega jedrskega energetskega objekta pripomore k cenovno ugodnejši rešitvi odlaganja obstoječega izrabljenega goriva iz NEK?

Kdaj, kje, kdo, kako in na osnovi česa je bila sprejel odločitev o statusu izrabljenega goriva v NEK, da se je to preimenovalo v strateško zalogo in tako postalo pomemben medijski argument pri utemeljevanju oblikovanja stroškov cen novega jedrskega objekta?

Kateri so ali bodo vzpostavljeni varnostni sistemski mehanizmi, da želeni projekt novega jedrskega objekta doseže vse zastavljene cilje, rok, ceno in kvalitete brez nepredvidenih odklonov?

Ali je nosilec aktivnosti projekta novega jedrskega bloka usposobljen in kako, ima nabor kadra vseh potrebnih kredibilnih strokovnjakov, da uresniči izvedbo v skladu vsemi mednarodnimi standardi za tovrstne objekte?

Kakšen in kateri sistem zagotavljanja kakovosti izvajanja vseh ključnih aktivnosti bo uporabil nosilec aktivnosti projekta s ciljem transparentnosti do državljanov, davkoplačevalcev?

Ali bodo v primeru upoštevanja izkušenj iz obdobja izgradnje NEK in njenega obratovanja upoštevane poleg dobre prakse tudi slabe (odpadki, povečanje moči, visokonapetostna povezava), saj je to edini preventivni pristop preprečevanja neželenih odklonov, ki posledično pomenijo nastanek nepotrebne škode?

Dušan Divjak, Spodnja Slivnica

Priporočamo