Njegove izjave so zavajajoče in kažejo na pomanjkanje razumevanja ekonomskega, zdravstvenega in okoljskega pomena električnih koles (e-koles).
Najprej, sredstva za subvencije e-koles ne prihajajo iz splošnega proračuna - davkov, ampak iz Sklada za podnebne spremembe, ki se napolni s prihodki od prodaje emisijskih kuponov. Ta namenski sklad je namenjen financiranju zakonsko določeno ukrepov za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Ukrep sofinanciranja nakupa e-koles je bil nadgrajen in sprejet leta 2021, v obdobju, ko je Aleš Hojs sestavljal vlado. Takrat, v času njegove vlade, ni nasprotoval programu porabe sredstev sklada. Program je pripravil ministerski kolega Andrej Vizjak. Hojs je imel možnost vplivati na program že pred sprejemom, saj je bil usklajevan med ministrstvi. Njegova vlada je zvišala sredstva za 200 odstotkov za to »bedarijo«.
Bivši minister je imel še enkrat možnost posredovati svoje nasprotovanje »bedariji«, saj je njegova vlada aprila 2022 sprejela spremembe porabe sredstev sklada. Ob tem pa je potrebno povedati, da vlada Janeza Janše, katere član je bi Hojs, ni bila uspela izvesti razpisa za e-kolesa. Razpis za sofinanciranje e-koles je bil uspešno izpeljan komaj v obdobju ministrovanja Bojana Kumra. Od maja 2024, ko je bil poziv prvič objavljen, in do 15. junija 2026 je bilo subvencioniranih 13.747 koles, vrednost subvencij znaša 6,086 mio EUR, kar je v okvirni vrednosti, ki jo je predvidela vlada, katere član je bil Aleš Hojs. Mogoče, še zanimiv podatek Evropska kolesarska federacija (ECF) beleži, da je v zadnjem času na voljo skoraj 300 davčnih in subvencijskih ugodnosti, na državni, regionalni in lokalni ravni v EU.
Aleš Hojs predlaga uporabo navadnih koles. Glavni problem subvencioniranja navadnih koles je administrativna obremenitev ukrepa in učinek. Izpust CO₂ je po izračunu ECF 21 g CO₂ na km za navadno kolo in 22 g CO₂ na km za e-kolo – torej praktično enako. Zaradi navidezno manjšega napora kolesarjenja z e-kolesom je lažje prepričati ne-kolesarja, da začne kolesariti z e-kolesom.
Kolesarstvo se spodbuja z več različnimi ukrepi, lahko gre za nakup koles, e-koles, izgradnje varnih kolesarnic, prostorov za tuširanje, e-polnilnic, kolesarskih stez … Poleg tega pa so Roglič, Pogačar, Mohorič, Tratnik in celotna zlata generacija našega kolesarstva prava spodbuda za mnoge, ki jih ni strah kolesarjenja. Zelo sem bil vesel, ko si je e-kolo kupila patronažna sestra, ki je tako obiskovala paciente na domu v razpisu spodbujanje trajnostne mobilnosti za podjetja. Danes je že težko srečati poštarja ali dostavljavca Wolt na navadnem kolesu. Raziskave kažejo, da lastniki e-koles v povprečju kolesarijo pogosteje in dlje kot lastniki navadnih koles, kar lahko pomeni podobno ali celo večjo skupno tedensko telesno aktivnost.
Imam pa osebno izkušnjo, ki potrjuje navedbe raziskave: sorodnik je za 70. rojstni dan dobil gorsko kolo in se je potem vsako nedeljo vozil in mnogokrat potiskal kolo po prleških klancih. Za 90. rojstni dan pa je dobil e-kolo in zdaj se vsak dan vozi z njim in kolesa ne potiska na vrh prleških klancev. Vsi ugotavljamo, da je njegova vitalnost posledica dnevnega kolesarjenja na e-kolesu.
Spoštovani Aleš Hojs, predlagam, da si sposodite navadno kolo, se v poslovni obleki zapeljite po eni izmed kolesarskih stez, ki ste jih tudi vi načrtovali na DRSI, če sem pravilno informiran, kajti cilj subvencioniranja je povečanje prihoda na delo in iz njega s kolesom. Pot opravite pred in po končani službi in upam, da vas bo znoj prepričal o prednosti uporabe e-kolesa za mestno mobilnost in pot v službo.
Na koncu pa malo za šalo malo za res, ne razumem, da pozivate k spodbujanju aktivnega kolesarjenja, ko pa državljani aktivno kolesarijo po Ljubljani, pa vam ni všeč.
Jože Piano, Ljubljana