Nasprotniki tega zakona (o tem bo kmalu referendum) pa namerno lažejo, da ta zakon podpira evtanazijo. To so lažnivi kljukci. Ob tem bi bilo dobro spremeniti zakonodajo: predlagatelju referenduma ne bi bilo treba zbrati 40.000 podpisov, ker mu je to »alibi« za prelaganje odgovornosti za strošek referenduma na davkoplačevalce. Moral bi vplačati v proračun vse stroške referenduma, če ga izgubi (če ljudje glasujejo drugače, kakor je predlagal predlagatelj). Tudi če je predlagatelj le gibanje ali posameznik, a je na njegov predlog politična stranka dosegla razpis referenduma ali se predlagatelj sklicuje nanjo. V tem primeru se nasprotniki zakona sklicujejo na NSi in SDS. V kolikor stranki menita, da bo podpora zakonu zadostna (da bo premalo glasov proti zakonu), se morata aktivno vključiti v referendumsko kampanjo za sprejem zakona, če ne bi hoteli nositi v celoti stroškov referenduma. Pričakujem namreč, da bodo ljudje s podporo zakonu izrazili tolikšno humanost, da ne bodo odklonili pomoči niti tistim, ki se prostovoljno odločijo končati svoje življenje. Sploh pa, ker zakon ne zapoveduje, da naj bi ostarele (in vse tiste ljudi, ki naj bi bili breme sorodnikom in družbi) zastrupljali, kar trdi lažnivi kljukec Aleš Primc. Zakon le dopušča možnost, da kdo zaprosi za tovrstno pomoč in da tisti, ki mu bo to pomoč nudil, ne bo pravno sankcioniran. V tem pogledu Primc dejansko ni sposoben ločiti, da imamo dve vrsti zakonodaje: ena vrsta nekaj zapoveduje ali prepoveduje, druga vrsta pa samo nekaj dovoljuje ali omogoča. Zato naj bi nasprotniki tega zakona raje posvetili svojo energijo zagotovitvi dovoljšnjih kapacitet za kvalitetno paliativno oskrbo. Pa ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, denimo bogata RKC.
Ob nasprotovanju zakonu se Primc sklicuje tudi na Boga, vendar ga v svojem laganju zanika oziroma hoče biti pametnejši od njega. Če je Bog podelil človeku svobodno voljo in pravico, da lahko veruje ali pa ne v Boga, mu je po človeški logiki dovolil tudi, da razpolaga s svojim življenjem. Ker življenje v tem primeru ni darilo Boga (kar trdi RKC). Po krščansko bi lahko rekli, da Primc izvršuje bogokletje (česar so obtožili tudi Jezusa, da so ga lahko kaznovali s križanjem). Dejansko lahko sklenemo, da je Jezus hotel izpasti razumnejši od Boga Stare zaveze, Primc pa hoče biti pametnejši od Boga Nove zaveze. Torej od Boga, ki naj bi bil oče Jezusa Kristusa.
Zdravniki pa ne samo, da se sklicujejo na arhaično Hipokratovo prisego. Ne razumejo niti njene posodobljene različice (Ženevske konvencije). Nimajo pojma, da sintagma človekovo življenje vključuje tudi dostojanstvo, oni pa človekovo življenje zreducirajo na skupek celic, ki se združujejo v posamezne organe človeškega telesa. In če v katerem koli organu obstajajo še žive celice, trdijo, da je človek še vedno živ. Živemu človeku pa je seveda po ustavi prepovedano odvzeti življenje (končati njegovo življenje proti njegovi volji). V tem smislu ustava opredeljuje nedotakljivost človekovega življenja. Zdravnikom je torej vseeno za človekovo dostojanstvo.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
