Družina je mini celica družbe, ki naj bi nam nudila varnost in zavetje. Bolj zaznavamo nevarnosti zunanjega okolja (negotovost zaposlitve, finančne pritiske, neuravnovešenost med uradnim in dejanskim stanjem, nedostopna zdravstvena oskrba …), bolj se zatekamo med štiri stene, v svoj družinski krog. A kaj, ko je novi gospodarski in politični red s podaljšanimi delovniki, z nizkimi plačami, visokimi stroški, vedno slabšo socialno podporo najprej žrtvoval prav družino in družinsko življenje. Vendar tega ne bodo nikoli razglašali kot vzrok slabe družbene klime, ko za to obstaja bolj priročna rešitev: vrnitev v tradicionalne, okostenele družinske vzorce, kjer je a priori vsak moški gospodar in ženska podrejena služabnica.
Tako se bo nakopičeno nezadovoljstvo nad življenjem, občutek ponižanosti, nemoči in neuspeha zopet sproščalo v okviru družine namesto na javnih protestih, na ulicah. Jasno je, kdo pri tem vedno potegne krajši konec. Drugi razlog za ponovno čaščenje »tradicionalnih vrednot« je potreba družbe po otrocih – novi delovni sili in obrambni moči, t. j. vojski. Obe sta v službi tistih interesnih skupin, ki jim sreča posameznika, otroka ali starša, ni prioriteta. Zato bodo ti svoje bodice usmerili, med drugim, v razmerje med moškimi in ženskami. Slednje so, po statistiki, najpogosteje žrtve moškega nasilja in uboja-femicida. To so dejstva, s katerimi se mnogi moški nočejo ali ne morejo soočiti. Zato se sami razglašajo za žrtve feminizma, ki jim jemlje, kaj, pravzaprav – moč nad ženskami, da usmerjajo njihovo življenje po svojem interesu? Tako bi Ona ostala brez tistega, do česar se je komaj dokopala, do možnosti odločanja o sebi in svoji usodi. Namesto da bi spola med seboj sodelovala, si pomagala, iskala skupno veselje in napredek, se zopet postavljata drug nasproti drugemu, kot bi bila sovražnika.
Človeški naravi je skozi stoletja privzgojen dvom v dobro in harmonično sobivanje, zato pa vedno znova zapadamo v začaran krog vojn in nesreč, iz katerih pa največ koristi potegnejo zlagani ideologi »nezgrešljive tradicije obvladovanja drugega«.
Mimi Šegina, Domžale