Nekdanji grški finančni minister Jaris Varufakis javnosti pojav novega fevdalizma predstavlja v knjižnem delu z naslovom »Tehnofevdalizem« s podnaslovom »Kaj je pokončalo kapitalizem«.
Zemljo kot standardni kapital v fevdalizmu je pri mutaciji zamenjal oblakovni kapital. Takšen tehnofevdalizem transformira tudi sistem kapitalizma. Kako je sestavljen oblakovni kapital? Njegove začetke predstavlja pojav interneta konec šestdesetih in diagram omrežja konec sedemdesetih let. Tako se je razvilo kompleksno področje uporabe digitalne tehnologije. Oblakovni kapital je množica strojev in naprav oziroma strojne in programske opreme, algoritmov, ki jih upravlja umetna inteligenca, in komunikacijska strojna oprema. Celotni oblakovni kapital je ključni dejavnik napredne oblike fevdalizma.
Starejše generacije prebivalcev Slovenije smo se v nekaj minulih desetletjih srečale kar s tremi različnimi družbenimi sistemi. Prvi je bil družbeni sistem socializma z glavnim dejavnikom družbenim kapitalom. Osamosvojitev v devetdesetih letih je prinesla sistem kapitalizma v neoliberalni preobleki. Ta zgodovinski prehod je bil izjemno stresen. Proces privatizacije družbenega kapitala se je namreč sprevrgel v nenadzorovano (legalno!) plenjenje družbenega premoženja. In končno smo se nenadejano znašli še v objemu tretjega sistema, to je tehnofevdalizma, napredne oblike fevdalizma. Povrhu vsega je videti, da tretjega družbenega sistema, mutiranega fevdalizma, formalno sploh nismo registrirali.
Kapitalizem je zemljo kot dejavnik fevdalizma zamenjal s kapitalom, tehnofevdalizem pa je fevdalni standard zemeljskega kapitala mutiral z oblakovnim kapitalom. Dvojni naravi kapitala, produktivni in vrednostni, je tehnofevdalizem dodal še tretjo lastnost oblakovnega kapitala. Zajema tri tipe algoritmskega vedenja. Potrošnike spreminja v oblakovne tlačane, mezdnim delavcem ukazuje, da še bolj garajo, in trge zamenjuje z oblakovnimi fondi. Lastnikom oblakovnega kapitala daje novo moč črpanja presežne vrednosti v kapitalističnem sistemu.
Tehnofevdalizem je rastel skoraj pol stoletja. Dosegel je razvojno stopnjo, ko odpravlja tudi klasični kapitalizem. Deset največjih digitalnih omrežij, ki pokrivajo zemeljsko oblo, šteje kakih 14 milijard aktivnih uporabnikov, ki imajo funkcijo oblakovnih tlačanov. Lastniki družbenih omrežij nastopajo kot tehnofevdalci. Preko množice tehnovazalov opravljajo funkcijo fevdalcev. Tehnofevdalci so seveda člani elite bogatašev, enega odstotka izbrancev, ki imajo v lasti toliko svetovnega bogastva kot preostalih 99 % prebivalcev sveta.
V neoliberalnem modelu prisvajanja svetovnega bogastva se ni nič spremenilo. Radikalno spremembo doživlja le prebivalstvo. Oblakovni kapital prebivalce spremlja na vsakem koraku. Tehnofevdalizem je dosegel zavidljivo raven. Prebivalstvo nima nobenih realnih možnosti, da se izogne prisilni uporabi oblakovnega kapitala. Potrošnike je brez njihovega soglasja dobesedno spremenil v oblakovne tlačane. Tehnofevdalizem je segel celo v (nedotakljivi) svet mrtvih, saj z digitalnimi nagrobniki celo pokojnike spreminja v oblakovne tlačane.
In kaj počnejo naši izvoljeni predstavniki ljudstva? Pokorno sledijo direktivam Bruslja, ki ga očitno obvladujejo tehnofevdalci. Zaveze za uresničevanje temeljnih določb, zapisanih v pogodbo o ustanovitvi Unije, (že dolgo) niso v prvem planu. Napovedi o (ne)prihodnosti Unije upravičeno zbujajo skrb tudi optimistom.
Še eno presenetljivo odkritje: prvi zametki tehnofevdalizma sovpadajo z rojevanjem sistema neolibealizma. Iz teh zgodovinskih okoliščin sklepamo, da je krstni boter sodobnega tehnofevdalizma prav kapitalizem v neoliberalni preobleki. To je ključni razlog, zakaj med neoliberalizmom in tehnofevdalizmom ni nobenih nasprotij. Napovedi znanstvene študije z naslovom »Meje rasti« iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki napoveduje kolaps konec tega stoletja, se neovirano uresničujejo.
Janez Krnc, Litija
