To je bilo kodno ime za tajni nacistični načrt med drugo svetovno vojno, katerega cilj je bil sistematično množično uničenje vseh Judov na območju okupirane Poljske (Generalne gubernije). Operacija, ki je bila osrednji del t. i. »končne rešitve«, je potekala med marcem 1942 in novembrom 1943.Za izvedbo tega genocida so nacisti zgradili tri uničevalna taborišča in sicer Belzec, Sobibor in Treblinko (uničevalni taborišči Chelmno in Majdanek pa nista spadali v okvir te operacije). Poleg množičnega pobijanja v plinskih celicah je bil namen operacije tudi izkoriščanje judovske delovne sile in sistematična kraja ter zbiranje osebnega premoženja žrtev. Akcijo je surovo in brezkompromisno vodil Odilo Globocnik s sedežem v Lublinu. Operacija je dobila ime po SS-generalu Reinhardu Heydrichu, enem od glavnih arhitektov šole (holokavsta), ki je podlegel poškodbam po atentatu maja 1942. Heydricha so nacisti označili za »svetlolaso zver«, Hitler pa za »moža z železnim srcem«.
Odilo Lotario Globočnik, imenovan tudi Globus, se je rodil 21. aprila 1904 v Trstu družini, ki je prihajala iz Tržiča, ko je bil Globočnik še deček, pa so se preselili v Celovec. Njegova mama je bila po rodu Čehinja, rojena v Banatu (današnja Srbija). Njegov oče Franc je bil konjeniški poročnik v avstro-ogrski vojski, njegov dedek profesor na ljubljanski realki, njegov pradedek pa zdravnik v Tržiču. Leta 1920 je mladi Odilo med koroškim plebiscitom delal kot tajni propagandist za priključitev Koroške k republiki nemški Avstriji. V nacionalsocialistično (nacistično) stranko NSDAP se je včlanil leta 1931 in postal aktivist SS-a. Kot eden vodilnih avstrijskih nacionalsocialistov je odigral ključno vlogo pri padcu avstrijske vlade in anšlusu leta 1938, pri tem pa vedno deloval skrajno skorumpirano in brezkompromisno. Leta 1939 je bil Globočnik imenovan za pokrajinskega vodjo nacistične stranke, a so ga zaradi arogance, manjših kraj in »kreativnih« metod odslovili. Ni pa ga zavrgel Heinrich Himmler, eden najvplivnejših oseb v Tretjem rajhu, ki je postal celo Globočnikov dober prijatelj. Himmler je namreč visoko cenil njegovo neusmiljenost in privrženost nacističnim ciljem. Postavi ga je za vodjo SS in policije za okrožje Lublin. Častihlepnega in skoraj pobožnjaško vdanega Globočnika je tudi Himmler klical »Globus«. Ta je dosledno izpolnil vse ukaze gospodarja in jim dodal še osebne radikalne metode, zaradi katerih so se večkrat nad njimi zgražali celo višji nacistični voditelji. Med sodelavci je bil poznan kot sadističen, makiavelističen krvnik, ki so ga označili tudi za Hitlerjevega »menedžerja smrti«. Opravil je najbolj umazane naloge v okviru operacije »Reinhard« in izvedel množične poboje poljskih Judov v okviru projekta »končne rešitve judovskega vprašanja«.Tega je sam pomagal zakoličiti.
Mnogi zgodovinarji ga imajo za »očeta plinskih celic« in avtorja metode množičnega uničevanja Judov s plinom Cyklon B. Vodja Gestapa Heinrich Müller je Globočnika v enem od poročil nadrejenim označil kot »popolnoma neobvladljivega«. »In povrh vsega sploh ni Nemec, ampak Slovenec!« je še dodal. »Bil je postavljač, ki se je znal primerno postaviti v prvo vrsto in svoje domišljijske zasnove načrtov prikazati tako, kakor da so zvečine že uresničeni in ki je hotel opraviti vse sam in najbolje, bodisi da je bil govor o uničenju Judov, o preseljevanju Poljakov ali o vrednotenju zaplenjenih dragocenosti,« je Globočnika opisal Rudolf Höss, poveljnik taborišča v Auschwitzu. Pisni viri, ki opisujejo Globočnikov značaj, rišejo podobo konfliktnega, večplastnega moškega, po eni strani bolestno ambicioznega in brez moralnih zadržkov, z morilsko slo, po drugi strani pa za »ritolizniško vdanega uradnika s poudarjenim manjvrednostnim kompleksom«, ki je hlepel po priznanju nadrejenih in je potreboval jasne ukaze. Brez sramu se je javno hvali, češ: »Dva milijona smo jih pospravili«. Takšen je tudi naslov knjige dunajskega zgodovinarja Johannesa Sachslenerja, ki jo imamo od leta 2026 tudi v slovenskem prevodu.
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah