Poglej, iz roke mi jejo, sem se hvalila očetu, a me je vedno znova okaral, da prenašajo bolezni. V nejeveri sem sumila, da je vzrok hudovanja v tem, ker so mu s cerkvene strehe večkrat popackali njegove najlepše klobuke. Z odraščanjem je moje zanimanje za golobe bledelo, dokler nisem v puberteti srečala nekega prijaznega dekliča. Iz družine Golob, si lahko mislite? Skupaj sva objokovali vse svoje nesrečne ljubezni in si še dolgo zatem pomagali v vsakdanjih težavah. Občasno si še danes.

Za statistiko sem se začela zanimati veliko pozneje. Šele tedaj, ko se mi je zazdelo, da se vsak drugi Slovenec piše Golob. To sicer ne drži, je pa ta priimek prebivalcev Slovenije na drugem mestu izpeljank iz imen živali. Takoj za Kosi. Vsaj nekaj jih gotovo poznate: Marta Kos, Drago Kos, Božo Kos, Ignac Golob, Tadej Golob, Robert Golob, Martin Golob, … Od treh najbolj prepoznavnih Golobov (v tem trenutku) sem se najprej srečala s Tadejem - s slovenskim pisateljem, kolumnistom, novinarjem in alpinistom. Ne z njegovimi mladinskimi romani in različnimi biografijami, ampak s kriminalkami. Drži, da so se moji rojstni dnevi vrteli hitreje, kot je on pisal knjige, a bila sem vsake vesela, ki sem jo dobila v dar. Zelo me je pretresla Tadejeva huda nesreča na pobočju Krnice (nad Bavšico v občini Bovec), ponovno sem obžalovala, da ljudje brezglavo rinejo v tvegano početje, nekateri celo v samomorilno vedenje, ker s tem žalostijo in strašijo bližnje, ogrožajo sebe in požrtvovalne reševalce. (Ne morem pozabiti nedavnega večdnevnega težavnega reševanja dveh madžarskih alpinistov v Kamniško-Savinskih Alpah.) K sreči je preživel, se dokaj dobro rehabilitiral in spet ustvarja.

Župnik Martin Golob je zažarel v času covida, ko je širil vernikom tako potrebno »božjo besedo« in upanje kar preko spleta. Kmečki sin iz večje družine, postaven in simpatičen fant – marsikatero dekle si gotovo misli, da ga je »škoda za župnika«-, ki preprosto, doživeto, modro in v prijetnem narečju razlaga »božjo resnico«, prostodušno govori tudi o svojih problemih in dilemah, daje vtis iskrenosti, skromnosti in pripravljenosti, da ljudem pomaga. Znan in priljubljen je postal tudi zaradi pozitivnih pogledov, ki jih povsod išče ter najde in jih seva naprej. Pravo nasprotje kakšnemu našemu škofu ali kardinalu. Od politikov mu je menda blizu Borut Pahor, kar me je navedlo na iskanje njunih (morebitnih) podobnih potez, kot je recimo uporaba socialnih omrežij. Ne samo za delo, ampak tudi za ugajanje; ne samo za svojo promocijo (znak narcisoidnosti?), ampak tudi za promocijo duhovniškega poklica (verski populizem?); za pridobivanje novih vernikov in novih dušnih pastirjev. Sicer ne obljublja raja na zemlji kot nekateri naši politični populisti, ampak šele v nebesih. Seveda pod določenimi pogoji.

Zadnji v tem nizu Golobov je Robert. Ne Martinov sorodnik, ampak bivši uspešni podjetnik, genialni učenec, ki je preskakoval razrede, dolgolasec, ki si je ob nastopih na tuji politični sceni počasi krajšal lase, doma pa žal tudi priljubljenost. Prvič sem ga videla v pogovorni oddaji Ena na ena, kjer je Uroš Slak gostil znane osebnosti z različnih družbenih področij. Mnoge je takoj očaral, že v istem hipu so v njem zagledali »novi politični obraz«. Zdaj ga že dokaj dobro poznamo. Tudi njegovo zasebnost, ki jo je želel zaradi občutljive situacije za dalj časa skriti, pa mu radovedni novinarji niso dali miru. Spoznali smo njegovo partnerko, pri kateri ceni zavzemanje za živali in ljubezen do nemočnih otrok, pri tem pa Robi ne uvidi, da jih Tina poskuša izkoristiti bolj za lastne namene. Malo zlobno sprašujem, ali ne zlorablja za svojo promocijo tudi njunega odnosa. Spoznali smo Robertovo sanjsko ekipo, ki jo je v »budnosti« že dokaj zamenjal. Večinoma na slabše. Spoznali smo njegove vladarske sposobnosti, a ker sem optimistka, še vedno čakam na končno pozitivno presenečenje. Če se vseeno to ne zgodi, naj potolažim, da zaradi tega ne bo še konec sveta. Če bomo preživeli nevarno Zahodno politiko, bomo tudi njegovo. In še vedno ima možnosti napredovanja. Pri nas je že tako, da slab premier, ki klavrno konča svoj mandat, postane priljubljen predsednik države.

Spomladi 2025 - upam, da tudi še leta naprej - bodo ptice spet spletale gnezda. Žal vedno bolj za valentinovo in manj za gregorjevo. Izvalili se bodo novi golobi in golobice, a tudi roparice, kot so jastrebi, kragulji, ... Problem je samo, če jih bomo znali razlikovati.

Polona Jamnik, Bled

Priporočamo