V članku so omenjene vetrne elektrarne in zunanje enote toplotnih črpalk. Pritožbe pa letijo tudi na večje zunanje enote klimatskih naprav, recimo v trgovinah na strehah, pa tudi na kompresorje tovornjakov-hladilnikov. Nizkofrekvenčni hrup se namreč širi tudi skozi zaprta okna, v notranjih prostorih pa se lahko tako odbija od sten, da dobimo ojačan hrup (resonanca). Najhujši del tega hrupa pa je delovanje naprav v pulzih, ko se vklopijo, čez čas izklopijo, pa spet in spet. Ljudje ob tem hrupu ne morejo zaspati ali jih sredi noči zbuja. Pri vetrnicah pulzi nastanejo, ko gre krilo mimo stebra. Vetrnice z večjo močjo oddajajo močnejše pulze. Več o tem je Dnevnik objavil v pismih bralcev (17. 4. 2025, 3. 5. 2025 in 13. 8. 2025).
Treba je dodati, da ima MOPE že več kot tri leta na mizi zahteve nevladnih organizacij (na primer Alpe Adria Green) in civilnih iniciativ, ki so se organizirale v združenje, ob javnih razpravah o vetrnicah, da pravno uvede hrup vetrnic v uredbo o hrupu. A izgleda, da MOPE namerno noče tega storiti. To sklepamo iz tega, ker vsiljuje ljudem vetrnice, obenem pa jih pušča brez pravne varnosti, da ne bi uspeli v tožbah proti vetrnicam, tako kot na Portugalskem, ko je vrhovno sodišče razsodilo, da je treba zaradi hrupa odstraniti štiri vetrnice, ki so bile vsega 400 do 600 m od bivališč. Prav tak je načrt za VE Ojstrica in za vetrnice v Halozah. Čemu potem ustava RS v 2. členu navaja, da je Slovenija pravna država? MOPE prav tako noče izdelati predpisa o minimalni razdalji bivališč od vetrnic. In tako ljudi prepušča kaosu investitorjev. V Kalšah na Pohorju bi investitor hotel vetrnico vsega 125 m od prve hiše. Še več, prav zdaj poteka sprejemanje zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE-1). Po seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor v sredo 3. 12. 2025 bo šel zakon v drugo branje. Zakon ne vsebuje zahteve za izdelavo podzakonskega akta uredbe o hrupu, ki bi vsebovala nizkofrekvenčni hrup, niti o minimalni razdalji. Celo avstrijska Koroška ima določena razdaljo 1500 m že vse od leta 2016.
S tem je MOPE spet ignoriral zahtevo varuha človekovih pravic (maj 2024), da mora uredba o hrupu vsebovati tudi nizkofrekvenčni hrup (NFH). Varuh je verjel MOPE, da bo to storjeno do konca leta 2024. MOPE ignorira tudi podobno zahtevo ministrstva za zdravje za vetrnice, kot navaja Dnevnikov članek. Izgleda, da le sodba sodišča kot v primeru avtoceste skozi Novo mesto prisili MOPE, da pristopi k uredbi o hrupu. A spet brez NFH! Torej je pot spet na sodišče, ki naj okliče moratorij na načrtovanje vetrnic, da se bo MOPE zresnil.
Ključno za NFH je, da nehajo omenjati enoto dBA. A pomeni filter za hrup, ki povzroči lažne rezultate, seveda nižje, saj filter zmanjša NFH, povsem pa ne registrira infrazvoka, ki je najbolj zdravju nevaren zaradi resonance notranjih organov. Standardizirano merjenje NFH, katerega del je infrazvok, je brez filtrov, izraženo kot dBZ (po starem dBlin). Prav tako molčijo o meritvah pulzne oblike hrupa. Navaja se danska uredba, ki je neuporabna. Predvideva meritve s filtrom A in ne vsebuje meritev pulzov, kot navaja študija strojne fakultete. Zato gre za hudo zavajanje (Dnevnik, 6. 8. 2025), da bi »kraška vetrnica bila lahko desetkrat glasnejša«.
Hudo cinični so tisti politiki, ki postavljajo »druge družbene cilje« nad zdravje. Zdravje je prvi družbeni cilj. Kot človekova pravica in ekonomsko za vsako družbo.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
